denacionalizacija – agrarna skupnost – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – trditvena podlaga – ugovor aktivne legitimacije
Ker so bile (tudi v tej smeri podane) tožničine trditve zadostne, je sodišče prve stopnje, ki jih je zmotno označilo za pomanjkljive (presplošne, nesklepčne), brez kakršnekoli ugovorne (trditvene) podlage, podane s strani toženke, ugotavljalo oziroma zaključilo (tudi), da tožnica povračila koristi ne terja glede vseh (z denacionalizacijskimi odločbami vrnjenih) nepremičnin, temveč le nekaterih.
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, kakšna je bila podlaga (kavza) sklenjene Pogodbe. Iz naslova Pogodbe in njenih splošnih pogojev je namreč moč sklepati, da gre za klasični lizing premičnin, po katerem FH nastopa kot dobaviteljica predmeta lizinga, tožnica kot lizingodajalka, prvi toženec kot lizingojemalec in druga toženka kot solidarna porokinja. Ker je med pravdnimi strankami nesporno, da je bil lastnik predmeta, danega v lizing, prav prvi toženec in ne morda FH, so toženčevi ugovori, da sporna pogodba vsebuje prvine t.i. sale and lease back pogodbe oziroma zastavne pogodbe, na mestu.
ZVrt člen 20c, 32, 32/4, 46a. ZUPJS člen 6, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 42.
znižano plačilo vrtca za mlajšega otroka – pravica do delne oprostitve plačila vrtca ob hkratnem vpisu dveh otrok v isti vrtec – odločba CSD – deklaratornost odločbe CSD – zakonska podlaga – pogodba o medsebojnih razmerjih med vrtcem in starši
Upoštevaje opisano zakonsko ureditev in glede na to, da tožnik ni izkazal morebitnega pogodbenega dogovora, da je za uveljavitev pravice do delne oprostitve plačila za drugega otroka dolžan predložiti odločbo CSD, je utemeljeno pritožnikovo stališče, da lahko v tem postopku, sklicujoč se na četrti odstavek 32. člena ZVrt, uspešno ugovarja, da je upravičen do delne oprostitve plačila.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. SPZ člen 128, 128/1, 128/2.
predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - upnik - dolžnik kot zastavitelj premoženja za tuj dolg - procesna legitimacija upnika kot predlagatelja
Kot je razvidno iz predloga za začetek stečajnega postopka, je zastavitelj (zoper katerega je predlagan začetek stečajnega postopka), ustanovil hipoteko na svoji nepremičnini za zavarovanje tujega dolga (dolga kreditojemalca M. d. o. o.). Z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini last zastavnega dolžnika pa s tem predlagatelj začetka stečajnega postopka kot zastavni upnik ni pridobil terjatve do zastavnega dolžnika, pač pa le poplačilno pravico iz zastavljenega premoženja zastavnega dolžnika in do višine vrednosti le tega.
Zastavitelj, zoper katerega je predlagan začetek stečajnega postopka, ni dolžnik predlagatelja oziroma predlagatelj ni upnik zastavitelja, ker je slednji z ustanovitvijo hipoteke prevzel le odgovornost za izpolnitev obstoječe obveznosti glavnega dolžnika do višine vrednosti zastavljenega premoženja oziroma je s tem le zavaroval terjatev upnika do glavnega dolžnika. Čim pa je tako, predlagatelj ni izkazal svoje procesne legitimacije kot upnik zastavitelja s svojo terjatvijo zoper njega in s tem svojo upravičenost za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka zoper zastavitelja.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – protispisnost – pomanjkanje razlogov – dokazna ocena – odpoved pogodbe – plačilo izpolnjenih obveznosti – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – kaznivo dejanje – identično dejansko stanje – konkurenca civilnega in kazenskega postopka
Ker za prekinitev postopka ni pravne podlage niti po določbi prvega niti po določbi drugega odstavka 206. člena ZPP, pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče zlasti zato, ker gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, postopek prekiniti, ni utemeljen. Postopek v sporih majhne vrednosti je sicer izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, vendar po postopkovnih pravilih, ki kakovost pravnega varstva zagotavljajo v še sprejemljivi ravni. Zato dejstvo, da gre za spor majhne vrednosti, ni in ne more biti odločilno pri odločanju o prekinitvi postopka.
Drži sicer, da je tožeča stranka s krajo v času med 6. in 9. 12. 2013 zlorabila zaupanje toženih strank in ni ravnala v skladu s splošnim načelom prepovedi povzročanja škode. Navedeno je rezultiralo v odpovedi pogodb s strani toženih strank. Vendar stališče toženih strank, da zato ni upravičena do plačila za pred tem (do odpovedi pogodb) pravilno opravljeno delo, ni utemeljeno. V konkretnem primeru je namreč šlo za pogodbe z zaporednimi oziroma trajajočimi obveznostmi, ki se sproti vzajemno izpolnjujejo. Tožene stranke niso trdile, da tožeča stranka kakšne pogodbene obveznosti pred odpovedjo pogodbe ni izpolnila. Trdile so le, da je sistematično in dalj časa odtujevala artikle toženih strank, vendar slednjega niso dokazale, zato so lahko v konkretnih okoliščinah pogodbe (s trajajočimi obveznostmi) odpovedale le z učinkom za naprej (ex nunc).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084803
SPZ člen 10, 41, 44, 44/2. OZ člen 440. ZZK-1 člen 8, 243. ZTLR člen 28, 28/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dedovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – prodajna pogodba – prodaja tuje stvari – izbrisna tožba
Drugi odstavek 44. člena SPZ varuje le tistega, ki je nepremičnino pridobil s pravnim poslom.
Pri dedovanju gre za izvedeni način pridobitve, kar pomeni, da dediči pridobijo lastninsko pravico v trenutku zapustnikove smrti v enakem obsegu, kot jo je imel pred tem zapustnik.
ZIZ člen 32, 162. ZRud člen 45. ZRud-1 člen 13, 13/2, 57, 150b, 150b/3.
izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice – rudarska pravica – ugasnitev rudarske pravice – prenehanje predmeta izvršbe – ustavitev izvršbe
Rudarska pravica za izkoriščanje je dolžniku ugasnila, ker ni v roku podpisal dodatka h koncesijski pogodbi, s katerim ministrstvo potrdi rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje. Koncesijska pogodba preneha z ugasnitvijo rudarske pravice za izkoriščanje, kar pomeni, da predmeta izvršbe ni več. Zato je sodišče prve stopnje zaradi prenehanja predmeta izvršbe pravilno ustavilo izvršbo in razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja.
ZFPPIPP člen 223, 223/2. ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/5, 414, 563, 564, 566, 576, 576/3.
predlog za začetek stečajnega postopka – gospodarsko interesno združenje
Pri opredelitvi vzrokov in načina prenehanja gospodarskega interesnega združenja, navedenih v 576. členu ZGD-1, ki prenehanja s stečajem ne predvideva, ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z razlagalnimi pravili, pač pa za namerno izključitev stečaja kot načina prenehanja združenja zaradi subsidiarne odgovornosti njegovih članov za njegove obveznosti. Ker je izvedba stečaja namenjena sočasnemu in enakomernemu poplačilu upnikov, upniki združenja pa so dovolj zavarovani z odgovornostjo njegovih članov za njegove obveznosti, ni videti potrebe po zavarovanju interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v stečajnem postopku.
pogodba o odkupu terjatve – prevzem terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – cesija – dokazna ocena – vračilo posojila
Toženec kot dolžnik ima ugovore proti tožniku kot prevzemniku terjatve v enakem obsegu, kot bi jih imel do odstopnika. Toženec je ugovarjal, da z družbo ni bil v poslovnem odnosu in da od družbe ni prejel nobenega posojila.
Poslovanje kot zakoniti zastopnik družbe oziroma direktor pomeni poslovanje v imenu in na račun družbe.
Lastnik stanovanja, ki je predmet prodaje v stečajnem postopku, se v skladu z določbo drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, ki je kogentna, iz stanovanja mora izseliti, sodišče pa mu to mora naložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ – ODVETNIŠTVO
VSL0084552
ODZ paragraf 418, 1460. ZOdvT člen 20.
izpraznitev stanovanja – priposestvovanje – gradnja na tujem – pravična posest – poštena posest – dobroverna posest – pristna posest – zapuščinski postopek – tožba – nasprotna tožba – vrednosti več predmetov – združitev
Ker je toženec vedel, da zemljišče ni njegovo, tudi z gradnjo na tujem svetu lastninske pravice ni mogel pridobiti. Po ustaljeni sodni praksi je to izključeno zaradi pravnega pravila iz paragrafa 418 ODZ.
Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 20. člen ZodvT, po kateri se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo. Sodišče bi moralo stroške odmeriti do združitve tožbe in nasprotne tožbe ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
napotitveni sklep – vsebina napotitvenega sklepa – izrek napotitvenega sklepa – delitev solastnine – delitev nepremičnin – velikost deleža na nepremičnini – manj verjetna pravica
Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče strankam določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku, v katerem se bodo razreševala sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o glavni stvari (predhodno vprašanje). V izreku napotitvenega sklepa mora zato navesti kdo in zoper koga mora vložiti tožbo ter kaj je sporno.
Ni naloga nepravdnega sodišča, da oblikuje tožbeni zahtevek, ki naj ga na pravdo napotena stranka uveljavlja. Sodišče mora v napotitvenem sklepu strankama določiti vlogo tožeče in tožene stranke ter pojasniti zakaj je potrebna napotitev na pravdo. Točno kakšno tožbo oziroma tožbo s kakšnim tožbenim zahtevkom bo vložila, pa je v dispoziciji na pravdo napotene stranke.
Škodnega dogodka, izhajajoč iz tožbenih trditev, neposredno ne predstavlja dejstvo, da je hišo tožnika poplavilo, zaradi česar je utrpel veliko premoženjsko škodo, temveč je škodni dogodek zatrjevana nesklenitev take zavarovalne pogodbe, kot jo je (naj bi jo) tožnik hotel skleniti, to je zavarovalne pogodbe za premoženjsko zavarovanje stanovanjskega objekta in opreme do navedenih zavarovalnih vsot brez omejitve (limita) zavarovalnega jamstva.
Tožnikovo škodo bi lahko predstavljala le škoda, ki jo je v poplavi utrpel, zmanjšana za prejeto odškodnino (po sklenjeni zavarovalni pogodbi) ter še posebej zmanjšana za zavarovalno premijo, ki bi jo moral plačati, če bi sklenil tako zavarovalno pogodbo (če je to možno) kot jo zatrjuje (z neomejenim jamstvom do višine zavarovalne vsote).
Odločanje sodišča v nepravdnem postopku je po zakonu predvideno le v posebej določenih primerih. Ker med njimi takega kot je konkretni ni najti, pristojnosti sodišča, da bi o predlogu odločilo, ni.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev premoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – tek zakonskih zamudnih obresti – kdaj obresti nehajo teči – pravilo ne ultra alterum tantum – odločba Ustavnega sodišča – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – pravno priznana škoda
Ker zatrjevane škode tožnik ni opredelil z zneskom zakonskih zamudnih obresti, ki bi mu šle, če zakonodajalec ne bi uveljavil pravila ne ultra alterum tantum, ampak ga je opredelil z zneskom, ki bi ga dobil, če bi denarni znesek, ki mu ga je toženka dolgovala na dan 1. 1. 2002, vezal na daljši rok pri banki, oziroma kupil obveznice Republike Slovenije, argument sodbe, da je tožnik izgubil pravico do zakonskih zamudnih obresti zaradi spremembe zakona in da taka izguba pravice ne more biti predvidljiva posledica zatrjevanega nedopustnega ravnanja, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSM0022987
URS člen 15, 22, 34, 35, 29. OZ člen 6, 6/1, 179. Kodeks novinarjev Republike Slovenije člen 5. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 8.
duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - medijska objava nepreverjenih informacij - resničnost objavljenih dejstev - praktična konkordanca - relativna javna oseba - merilo povprečnega bralca - subjektivni odnos do pisanja - objektivna žaljivost
Poseg v čast in dobro ime ni podan že in zgolj iz razloga, če je pisanje pri tožniku vzbudilo negativne občutke, kot izhaja iz pritožbe. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe je potrebno upoštevati tako subjektivni odnos do pisanja, kot tudi presojati, ali je pisanje objektivno žaljivo, kar ni bilo ugotovljeno. Tožnik je kot odvetnik dolžan trpeti tudi ostro kritiko ter se morajo njegove ustavno zagotovljene pravice umakniti pravici novinarja, da piše o zanj spornih ravnanjih take osebe. Hkrati je potrebno upoštevati tudi, da pisanje o odvetniku v medijih še ne pomeni avtomatsko, da je s tem prizadeta njegova osebna čast in čast odvetniškega poklica, ter da bi to lahko pomenilo, da je odvetnik moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, kot želi neuspešno prikazati pritožba.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077529
ZIZ člen 244. ZZK-1 člen 15a, 15a-2, 15a-3, 15a-4. SPZ člen 105, 105/1, 112. ZUstS člen 44.
zavarovanje davčnega dolga – zastavna pravica na nepremičnini – zemljiška knjiga – načelo javnosti – zemljišče pod stavbo – splošni skupni del stavbe – posebni skupni del stavbe – oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – pravne posledice odločitve
Ker je bilo do začetka učinkovanja razveljavitev zakonov v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno, odločbi Ustavnega sodišča na dolžnikovo obveznost ne vplivata. To, da je dolžnik vložil tudi pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, ni pravno pomembno za postopek zavarovanja z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in zanjo velja načelo javnosti in oblikovalnih učinkov vpisov. Za konkretni nepremičnini iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi šlo pri teh nepremičninah za zemljišče pod stavbo oziroma zemljišče, ki predstavlja skupen del stavbe, saj bi v nasprotnem primeru pri teh nepremičninah bilo navedeno, da gre za splošne skupne dele. Dokler gre za nepremičnine (zemljiške parcele) v izključni lasti dolžnika, pa je te nepremičnine v breme dolžnika mogoče obremeniti.
Pri vsaki nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe, se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo kot njen osnovni položaj. Nepremičnina je vpisana kot posamezni del stavbe, dalje je pri njej vpisana lastninska pravica v deležu 1/1 v korist dolžnika na posameznem delu ter delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Glede na navedeno dolžnik tudi glede te nepremičnine ni izkazal, da bi šlo za skupen del stavbe v etažni lastnini.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženja zakonca – delež na skupnem premoženju – domneva enakih deležev
Tako kot se od tožeče stranke zahteva, da mora določno in obrazloženo uveljavljati višji delež od polovičnega, je tudi na toženi stranki breme, da mora določno (z odstotki oziroma v ulomku) zatrjevati višji delež na skupnem premoženju. Gre namreč za ugovor samostojne nasprotne pravice, ki ga mora tožena stranka postaviti tako določno, da so s tem jasno postavljene meje obravnavanja v pravdi. Tožnik česa takega ni storil, le v vlogi z dne 8. 1. 2013 je navajal, da bo ob neupoštevanju kreditov, prisiljen v nasprotno tožbo, s katero bo uveljavljal bistveno večji delež na skupnem premoženju (od ene polovice), pri čemer pa nasprotne tožbe ni vložil, niti ni postavil določnega ugovora v tej smeri. Sodišče prve stopnje je zato materialno pravo napačno uporabilo, ko je tožnici priznalo delež na skupnem premoženju le do 1/4 (in s tem tožencu do 3/4).
Dogovor, v katerem je navedeno, da se tožnik po plačilu v njem dogovorjenega zneska odškodnine odpoveduje vsakršnemu odškodninskemu zahtevku proti toženki, ob tem pa si toženka pridržuje pravico do vračila morebitne neutemeljeno izplačane odškodnine, je ničen.