ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077529
ZIZ člen 244. ZZK-1 člen 15a, 15a-2, 15a-3, 15a-4. SPZ člen 105, 105/1, 112. ZUstS člen 44.
zavarovanje davčnega dolga – zastavna pravica na nepremičnini – zemljiška knjiga – načelo javnosti – zemljišče pod stavbo – splošni skupni del stavbe – posebni skupni del stavbe – oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – pravne posledice odločitve
Ker je bilo do začetka učinkovanja razveljavitev zakonov v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno, odločbi Ustavnega sodišča na dolžnikovo obveznost ne vplivata. To, da je dolžnik vložil tudi pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, ni pravno pomembno za postopek zavarovanja z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in zanjo velja načelo javnosti in oblikovalnih učinkov vpisov. Za konkretni nepremičnini iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi šlo pri teh nepremičninah za zemljišče pod stavbo oziroma zemljišče, ki predstavlja skupen del stavbe, saj bi v nasprotnem primeru pri teh nepremičninah bilo navedeno, da gre za splošne skupne dele. Dokler gre za nepremičnine (zemljiške parcele) v izključni lasti dolžnika, pa je te nepremičnine v breme dolžnika mogoče obremeniti.
Pri vsaki nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe, se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo kot njen osnovni položaj. Nepremičnina je vpisana kot posamezni del stavbe, dalje je pri njej vpisana lastninska pravica v deležu 1/1 v korist dolžnika na posameznem delu ter delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Glede na navedeno dolžnik tudi glede te nepremičnine ni izkazal, da bi šlo za skupen del stavbe v etažni lastnini.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085022
ZASP člen 5.
avtorski honorar – prenehanje kršitve moralne avtorske pravice – civilna kazen – odškodnina – predavanje – članek – avtorsko delo – individualnost dela – ustvarjalnost – sklepčnost – dokazovanje z izvedencem
Pri predavanjih je avtorskopravno varovana ne le njegova vsebina, ampak tudi oblikovanje in vodenje misli, ustvarjalni izbor, razporeditev, uskladitev in razdelitev gradiva. Izvedba predavanja praviloma vključuje vse navedene oblikovne elemente, ki sami po sebi zadostujejo za zaključek o potrebni stopnji individualnosti. Že zato, ker bi izvedenec mogel prispevati le k dokazovanju tožničinih navedb o stopnji individualnosti vsebine predavanj, v obravnavanem primeru ni bil nujen za dokazanost teh navedb.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 236, 453a. ZPSto-2 člen 42, 42/2.
spor majhne vrednosti – prepozen odgovor na tožbo – sodba na podlagi pripoznave – vročanje v pravdnem postopku – ZPP kot lexspecialis – vročanje pravni osebi – sklicevanje na splošno prepoved prevzemanja vseh uradnih pošiljk – kraj sprejema sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – nesubstancirani dokazni predlogi
Iz vročilnice (l. št. 20 spisa), ki je javna listina, izhaja, da v konkretnem primeru toženi stranki ni bilo puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju (polje „Naslovnik obveščen o prispelem pismu“ je na vročilnici prazno). Ob upoštevanju, da dogovori o tem, da se pravni osebi na določene dni ne bodo vročala sodna pisanja, niso dopustni, je zato edini mogoč zaključek, da je bilo pisanje toženi stranki vročeno neposredno na njenem sedežu (v kolikor bi bila vročitev dne 5. 12. 2015 opravljena na pošti – za kaj takega pa bi moral poštni uslužbenec toženi stranki pustiti obvestilo – bi bilo polje „Naslovnik obveščen o prispel pismu“ na vročilnici izpolnjeno).
Opustitev pravočasnega pretoka informacije o sprejemu sodne pošiljke je v vsakem primeru stvar interne organizacije poslovanja tožene stranke, ne pa tožeče stranke, še manj sodišča.
spor majhne vrednosti – navadno materialno sosporništvo – učinki ravnanj ali opustitev enega sospornika na druge sospornike – neupoštevane pritožbene navedbe
(Prvo) pripravljalno vlogo, h kateri so bili sicer priloženi dokazi, je vložila le prvo toženka. Ti dokazi (in navedbe) pa ne morejo učinkovati, kot da sta jih predložili (zatrjevali) drugo in tretje toženka, saj toženke kot solidarne dolžnice nastopajo kot navadne materialne sospornice in s tem v pravdi kot samostojne stranke (dejanja ali opustitve posamezne sospornice ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornicam, 195. člen ZPP). Posledično drugo in tretje toženka tudi nimata pravnega interesa za uveljavljanje pritožbenega očitka, da je bila prva pripravljalna vloga poslana v zadostnem številu izvodov in da jo je zato sodišče prve stopnje neupravičeno zavrglo, saj s tem ne uveljavljata varstva svoje pravice.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 3, 23.
začasni zastopnik – stroški za delo začasnega zastopnika – pravica do plačila stroškov ne glede na uspeh – pravočasnost priglasitve stroškov
Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku, ima v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, prav tako pa ne gre za stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenega začasnega zastopnika. O s strani začasnega zastopnika priglašenih stroških tako ne bo odločeno s sklepom o stroških ugovornega postopka. Ker prvostopenjsko sodišče začasnega zastopnika še ni opozorilo na pravico do priglasitve stroškov, je kljub relativno dolgemu roku, ki je pretekel od odgovora do priglasitve stroškov zanj, priglasitev stroškov pravočasna.
ZIZ člen 71, 71/2, 102. ZPP člen 7, 7/1, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
možnost sodelovanja v postopku – obveznost obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov – nerelevantna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zaslišanje v informativne namene – odlog izvršbe na predlog dolžnika – posebno upravičen razlog – omejitve izvršbe
Pravica do sodelovanja v postopku je pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, druga stran tega pa je obveznost sodišča, da dokazne predloge strank pretehta in, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga mora sodišče obrazložiti. Kršitev te pravice pa ni podana, če sodišče na primer celo prezre dokaz, ki je očitno neutemeljen, neprimeren ali nebistven, torej če zavrnitve takega dokaznega predloga zaradi preztrja tudi ne obrazloži.
Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Navedeno pomeni, da mora stranka vsa pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v postopku sploh lahko uspela, če bi jih dokazala, navesti že v samem zahtevku in ne šele ob zaslišanju. To pa pomeni, da ni dopustno izvajanje dokazov z namenom, da se dopolni pomanjkljiva trditvena podlaga.
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, zaradi česar je tudi odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077530
ZST-1 člen 11, 12, 12/4. ZST-1C člen 5, 6. ZPP člen 7, 7/2, 108, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge – ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe – pridobivanje podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti – trditveno in dokazno breme – uporaba novele ZST-1C
V času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse se še ni začel uporabljati ZST-1C, ki določa, da mora stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navajati le tiste podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, saj vse omenjene podatke sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti in jih pridobi za potrebe odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Ker se omenjena določba še ne uporablja, to pomeni, da je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse, potrebno obravnavati po določbah ZST-1, ki pa določa, da mora stranka, ki poda predlog za oprostitev plačila sodne takse, predložiti podatke o svojem premoženjskem in likvidnostnem stanju na predpisani izjavi o premoženjskem stanju. Sodišče po uradni dolžnosti preveri že navedene podatke o premoženjskem stanju le, kadar dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, kar z drugimi besedami pomeni, da je trditveno in dokazno breme o likvidnostnem in premoženjskem stanju stranke na prosilcu oprostitve plačila sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075348
ZPP člen 212. ZIZ člen 62, 62/2.
upravnik - sklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena
V sodni praksi je že ustaljeno, da za sklepčnost tožbe v primerih, kot je ta, zadošča, da tožnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
oprostitev plačila sodnih taks – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – navadni sosporniki – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – vrednosti več spornih predmetov – seštevek vrednosti zahtevkov tožnikov
Stranka mora plačati predpisano sodno takso, za katero še vedno velja sklep o oprostitvi, če je po koncu postopka dejansko pridobila premoženje.
nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - prenos terjatve - subsidiarna uporaba določb ZPP - objektivna in subjektivna sprememba predloga za izvršbo - cepitev materialne in procesne legitimacije
V zvezi s pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbo 190. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ subsidiarno uporablja v izvršilnih zadevah, pritožbeno sodišče odgovarja, da se na podlagi 15. člena ZIZ določbe ZPP v postopku izvršbe uporabljajo smiselno, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Glede na to, da že sam ZIZ v tretjem odstavku 24. člena ureja situacijo, ko pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, uporaba določbe 190. člena ZPP v konkretnem primeru ne pride v poštev. Poleg tega 24. člen ZIZ ureja tudi objektivno in subjektivno spremembo predloga za izvršbo, ki je 190. člen ZPP ne ureja, pa tudi cepitev materialne in procesne legitimacije ZIZ ureja drugače.
ZPP člen 11, 105a, 105a/3, 108, 108/1, 142, 145, 343, 343/4, 365, 365/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 12, 12/4.
sklep o dopolnitvi vloge za oprostitev plačila sodnih taks – vročanje pravni osebi – sprememba naslova sedeža – domneva o umiku pritožbe – samoiniciativen vpogled sodišča v podatke AJPES – zloraba procesnih pravic – zavlačevanje postopka – vlaganje vsebinsko praznih in nepopolnih pravnih sredstev – denarna kazen – pravni interes za pritožbo
Zakoniti zastopnik v imenu tožene stranke zoper vsak plačilni nalog vloži neobrazložen ugovor oziroma nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse in za tem še vsakič pritožbo zoper sklep, s katerim je odločeno o predlogu oziroma ugovoru, pri čemer nikoli ne plača sodne takse, kot tudi ne dviguje sodnih pisanj, zato vsako vročanje podaljša postopek za več kot en mesec. Takšno postopanje zakonitega zastopnika tožene stranke (še posebej, ker je bil na njegovo spornost opozorjen že najmanj dvakrat) pa tudi po oceni pritožbenega sodišča brez vsakršnega dvoma kaže na to, da zakoniti zastopnik z vlaganjem vsebinsko praznih in nepopolnih pravnih sredstev (že več kot eno leto) neutemeljeno zavlačuje izpolnitev procesnih predpostavk za obravnavo njegove pritožbe zoper sodbo, kar vsekakor ustreza pojmu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v postopku v sporu majhne vrednosti ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je višje sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Čeprav se tožena stranka v pritožbi uvodoma sklicuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, višje sodišče ugotavlja, da dejansko napada dejstveni substrat izpodbijane sodbe. Očitka o nasprotjih, kot jih opredeljuje navedeno določilo ZPP, namreč nikjer ne konkretizira v smislu povzemanja vsebine listin ali zapisnikov o zaslišanju strank ali prič v izpodbijano sodbo, kar velja tudi zvezi z zapisnikom o zvočnem posnetku glavne obravnave, na katerega se sicer izrecno sklicuje. V konkretnem primeru zatrjevana kršitev zato ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka skuša preko te postopkovne kršitve grajati dokazno oceno in uveljavljati zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
ZP-1-UPB3 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113c, 113c/1, 113d, 113d/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - krivda - prekoračitev pooblastil sodišča - prepoved nadaljnje vožnje - pogoji za izrek ukrepa - subjektivni element - odgovornost storilca
Če sodišče v izreku svoje odločbe zapiše zakonsko predpisano posledico svoje odločitve, to ne predstavlja prekoračitve pooblastil, saj ta posledica ne nastopi po volji sodišča in na podlagi sodne odločbe, temveč na podlagi samega zakona in bi nastopila tudi, če je sodišče ne bi zapisalo v izreku.
V okviru presoje utemeljenega suma sodišče ne presoja ali je podan utemeljen sum, da je storilec za prekršek tudi odgovoren. Odgovornost kot subjektivni del prekrška se ugotavlja v nadaljevanju postopka o prekršku, za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je začasne narave, pa zadošča utemeljen sum, da so izpolnjeni objektivni zakonski znaki prekrška.
Sodišče pri odločanju o izdaji sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in o ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji na presojo pogojev za izdajo takšnega sklepa. Ali je začasen odvzem vozniškega dovoljenja v konkretnem primeru neizogibno potreben za varnost cestnega prometa pa sodišče ugotavlja v postopku v zvezi s predlogom obdolženca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - storitev hujšega prekrška - izbris kazenskih točk iz evidence - zakonska rehabilitacija - posledice izbrisa kazenskih točk
Kazenske točke v cestnem prometu imajo dve bistveni posledici. V prvi vrsti imajo opozorilni značaj, vse dokler seštevek kazenskih točk ne doseže števila, pri katerem se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Druga pomembna posledica kazenskih točk, ki nastopi le v primeru, ko je storilcu odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, do česar pride, če so storilcu za prekršek storjen v času preizkusne dobe pravnomočno izrečene najmanj tri kazenske toke. Z izbrisom kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk te pravne posledice prenehajo. Zato v primeru, če so pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kazenske točke, na katerih temelji odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk, preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več mogoč.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - dom dolžnika - slabo zdravstveno stanje dolžnika - čas odloga izvršbe - pobuda za oceno ustavnosti - načelo pravne in socialne države - jezikovna razlaga zakona - interes upnika
Odločitev sodišča prve stopnje je glede na zakonsko določbo drugega odstavka 71. člena ZIZ, ko je dovolilo odlog le za tri mesece iz posebnih upravičenih zdravstvenih razlogov in ne do konca zdravljenja, materialno pravno pravilna in se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Sicer pa je določba drugega odstavka 71. člena ZIZ jasna, višje sodišče tudi meni, da na podlagi take določbe tudi ni kršeno načelo socialne in pravne države, saj je potrebno v izvršilnem postopku gledati interese obeh strank, upnika, ki ne more do svoje nepremičnine, in dolžnice, ki biva v tuji nepremičnin in ne plačuje uporabnine in stroškov. Bistvo izvršilnega postopka pa je, da se v čimkrajšem času uresniči ustavna pravica do sodnega varstva.
Kolikor dolžnica v pritožbi predlaga še, da se izvršba odloži do konca postopka pred Ustavnim sodiščem v zvezi s pobudo za presojo ustavnosti drugega odstavka 71. člena ZIZ, višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da takih razlogov v okviru postopka pred sodiščem prve stopnje do izdaje sklepa z dne 26. 5. 2016 dolžnica ni podala, zato je to v okviru tega pritožbenega postopka nedopustna pritožbena novota in je višje sodišče pri odločitvi ne more upoštevati (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZKP člen 39, 39/1-6, 76, 277, 344, 344/3, 354, 354/2, 371, 371/2, 437. KZ člen 209, 209/1, 209/5.
načelo odprtega sojenja - prekoračitev obtožbe - modifikacija obtožnega akta - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Zakon o kazenskem postopku sodniku ne daje pooblastila, da bi pred pričetkom sojenja lahko pred strankami izrazil svoje pomisleke glede kaznivega dejanja po obtožnem aktu in tudi tako imenovano načelo odprtega sojenja v zakonu ni določeno, prav tako pa se tudi v praksi ni izvajalo. ZKP je strogo formalen zakon, po katerem sodišča odločajo izključno po predpisanih procesnih pravilih in docela nepristransko, kar pomeni, da se sodnik od začetka sojenja pa do izreka sodbe o obtožnem aktu, navzven ne opredeljuje.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 196, 481, 481/2, 483, 483-6.
stvarna pristojnost sodišča – spori v zvezi s stečajnim postopkom – pojem povezanosti s stečajnim postopkom – pravde, ki so ob začetku stečaja že v teku – spor o stvarni pravici – gospodarski spor
Ne glede na to, da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase, spor ni nujno in vedno neposredna posledica stečaja oziroma v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Ureditev iz 6. točke 483. člena ZPP ne velja za tiste pravde, ki so ob začetku stečaja že v teku, temu pa pritrjuje tudi sodna praksa.
V primeru elektronske prijave, poslane na spletno stran policije, ki zagotavlja anonimnost prijaviteljev, policisti resničnost vsebine prijave lahko preverijo zgolj na ta način, da zberejo dodatne informacije oziroma kontrolne podatke. V primeru takšne anonimne prijave obdolženec ni v ničemer v slabšem položaju od organov pregona, saj nobeden nima možnosti zaslišanja anonimnega prijavitelja. Gre za drugačno situacijo od primerov, ko gre za policiji znanega informatorja.
ZZZDR člen 51, 51/1. ZOR člen 371, 381. OZ člen 1060.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje enega zakonca – stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino – nastanek nove stvari – sprememba identitete nepremičnine – vlaganja v dokončanje stavbe – zahtevek za izstavitev ZK listine – zastaranje – zadržanje zastaranja
Vlaganja v posebno premoženje pripeljejo do nastanka skupnega premoženja le v primeru, da so ta vlaganja spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Dejstvo, da je bila nepremičnina še nevseljiva (nedokončana), tudi če bi se izkazalo za resnično, na zaključek, da se identiteta nepremičnine po 10.1.1978 ni spremenila, samo po sebi ne vpliva. Pritožnica pa ne pove niti, v kakšnem stanju je bila stavba 10.1.1978 in katera vlaganja konkretno so bila izvedena po tem datumu. Pavšalnih trditev pa ni mogoče preverjati.