trditvena podlaga tožbe – uporabnina – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – vzrok za izselitev – izselitev zaradi nevzdržnih razmer – psihično in fizično nasilje – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – dokazna ocena – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je takoj po razvezi zahtevala razdružitev skupnega premoženja. Iz tožbe sledi, da v pravdi ne trdi, da bi se izselila zaradi enega dogodka oziroma nasilja tik pred izselitvijo. Tudi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil en sam dogodek tik pred izselitvijo. Sodišče verjame tožnici, da je zapustila sporno hišo zaradi nevzdržnih razmer oziroma nasilja toženca, in sicer fizičnega in psihičnega.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069174
ZIZ člen 55, 55/1. OZ člen 233, 233/2. SPZ člen 192 – 200, 196, 196/2, 199, 199/2. ZPP člen 212.
zemljiški dolg – neakcesornost – zavarovalni zemljiški dolg – odstop od pogodbe – zemljiško pismo – izvršilni naslov – razlogi za ugovor
Zmotno je ugovorno stališče, da lahko dolžnik na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla glede na to, da sta izdajatelj vrednostnega papirja (dolžnik) in njegov imetnik (upnik) stranki temeljnega razmerja, torej pogodb o finančnem leasingu premičnin in posojilne pogodbe. Stališče bi bilo sprejemljivo, če bi bila predlagana izvršba zaradi izterjave terjatve na podlagi vrednostnega papirja kot verodostojne listine, ne pa tudi v konkretnem primeru, ko se izterjuje zemljiški dolg na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov. Drugi odstavek 233. člena OZ daje namreč izdajatelju zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, pravico uveljavljati napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen. To določbo je treba v izvršilnem postopku razlagati v okviru ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V tem okviru bi lahko dolžnik uveljavljal tudi ugovore, ki izhajajo iz kavzalnega razmerja med njim in upnikom, na podlagi katerega je bil zemljiški dolg na upnika prenesen, na primer odlog plačila, odpoved uveljavljanju zemljiškega dolga v izvršbi pod določenimi pogoji in podobno.
Glede na neakcesornost zemljiškega dolga bi lahko torej dolžnik v izvršilnem postopku uveljavljal le prenehanje zemljiškega dolga, glede na to da je izvršilni naslov zemljiško pismo in je zaradi načela formalne legalitete izvršilno sodišče nanj vezano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080091
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. OZ člen 1060. ZTLR člen 21, 23, 24, 25, 26, 33. SPZ člen 33. ZPP člen 196, 213, 257, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dogovor o gradnji – pridobitev lastninske pravice na originaren način – vlaganje v tujo nepremičnino – spojitev – gradnja na tujem zemljišču – nova stvar – razlaga pogodb – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – sosporništvo – zavrnitev dokaznega predloga
V primeru, ko je vsebina zapisanega dogovora sporna, za njegovo razlago ne zadošča zgolj jezikovna razlaga. Ugotovljivost vsebine dogovora iz njegovega zapisa ni argument, s katerim je mogoče zavrniti oz. odreči ugotavljanje prave volje pogodbenikov.
Pravno relevantno vzročno zvezo v konkretnem primeru predstavlja vzročna zveza med opustitvijo potrebnega varstva in nadzorstva imetnika psa, torej toženca, in škodnim dogodkom ter tožniku nastalo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085806
OZ člen 45. ZPP člen 87, 87/3, 260, 260/2, 263.
leasing – asignacija – pridržek lastninske pravice – razveljavitev pogodbe – napake volje – grožnja – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – zaslišanje prokurista – konkretiziranje pritožbenih razlogov – pripoznava dolga – ugovor zastaranja
Prokurist toženca je v postopku lahko zaslišan le kot priča (medtem ko je zakoniti zastopnik lahko zaslišan kot stranka v postopku), ne pa kot stranka. Z navedeno kršitvijo je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določbe drugega odstavka 260. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost sodbe v ničemer ni vplivala. Poleg tega veljajo določbe o dokazovanju s pričami tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank, če ni za zaslišanje strank drugače določeno.
Pritožnik mora v pritožbi konkretizirano navesti pritožbene razloge in se tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe in dokazna stališča v postopku pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080098
OZ člen 117, 190. ZPP člen 2, 2/1, 318, 357.
nezmožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – neupravičena pridobitev – sklepčnost – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekoračitev tožbenega zahtevka – pomota v zahtevku
Verjetno je pri oblikovanju tožbenega zahtevka res prišlo le do pisne pomote, vendar bi prvostopenjsko sodišče kljub temu moralo odločiti znotraj oblikovanega tožbenega zahtevka.
plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - načelo koncentracije postopka - sorazmernost - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - demenca - zastopanje po odvetniku - skrbnost odvetnika
Ker tožnik ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih odvetnik ob potrebni skrbnosti ne bi mogel pravočasno predlagati podaljšanja roka, za pravilnost odločitve ni pomembno, ali je podan dvom o tožnikovi procesni sposobnosti.
Ob splošni določbi 286.a člena ZPP, katere namen je enak, tj. zagotovitev koncentracije postopka, sankcije za strankino nepravočasno aktivnost v zvezi s predložitvijo dokazov pa so prožnejše, se postavlja vprašanje, ali je sankcija iz 153. člena ZPP (opustitev izvedbe dokaza v primeru zamude roka za plačilo predujma) sorazmerna z zasledovanim ciljem. V položaju, ko je stranka plačala predujem po izteku roka, a še preden je sodišče opravilo naslednje procesno dejanje, dokaz z izvedencem pa je ključen za dokazovanje enega od odločilnih dejstev, bi mogla biti prestroga.
Zgolj premoženjska kazniva dejanja, kolikor ne gre za težja dejanja, praviloma ne odtehtajo posega v osebno svobodo, vendar pa se v obravnavani zadevi obdolžencem očita, da naj bi si protipravno prilastili stvari v skupni vrednosti nekaj čez 90.000,00 EUR, to je v višini, ki bistveno posega v premoženjske pravice posameznika, zaradi česar ni moč trditi, da pripor ni sorazmeren teži kaznivega dejanja.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZBPP člen 14, 14/1. ZPP člen 212.
predlog za odlog plačila vseh sodnih taks - premoženjsko stanje upnika - premoženjsko stanje družinskih članov - takojšnje plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard - povprečni mesečni dohodek na družinskega člana - premoženje predlagatelja - slab dohodkovni položaj predlagatelja - vrednost premoženja - pomen premoženja za preživljanje - minimum dejstev
V danem primeru ni mogoče spregledati, da je upnica poleg tega, da je solastnica četrtine hiše, v kateri živi, tudi solastnica polovice hiše v gradnji, da je solastnik druge polovice njen mož, da imata prihranke na bančnih računih ter da višine le-teh upnica ni navedla. Enako velja za prihranke upničinega sina. Upnica in njen mož pa imata tudi vsak svoj avto. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju upnice in njenih družinskih članov, glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je zgoraj navedeno premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, predlogu upnice za odlog plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi. Upnica bi morala že v predlogu navesti minimum tistih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen. Navedla pa je le, naj ji sodišče zaradi minimalnih sredstev za preživljanje odobri 24-mesečni odlog plačila vseh taks v tem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – STVARNO PRAVO
VSL0085039
ZDen člen 24, 26, 88, 88/1, 72. OZ člen 92. SPZ člen 66. ZLS člen 100. ZFPPIPP člen 22, 22/2, 279, 279/2, 299, 299/4, 299/5. ZPP člen 2, 7, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 285.
prodajna pogodba – zakupna pogodba – ugotovitev ničnosti pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – postavitev novega zahtevka – izbrisna tožba – sprememba sodne prakse pri oblikovanju tožbenega predloga – prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – razpolaganje – prenos lastninske pravice – obremenitev lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami – sklenitev zakupne pogodbe – pravica obligacijskega prava – pravni interes za ugotovitveno tožbo – stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku
Prvi odstavek 88. člena ZDen določa prepoved razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
Ker ZDen ni opredelil pojma „razpolaganje“, ga je treba razlagati po splošnih pravilih civilnega prava, in sicer kot pravni promet z lastninsko pravico na stvari (odsvojitev oziroma prenos lastninske pravice na stvari) in kot obremenjevanje lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica – 2. člen SPZ).
Izpisek odprtih postavk je lahko le ena izmed listin, predloženih v dokazne namene. ZPP ne daje podlage, da bi sodišče izpisku odprtih postavk podeljevalo večjo dokazno težo. Zato je izpisek odprtih postavk podvržen prosti presoji dokazov v skladu z napotilom iz 8. člena ZPP.
odločitev o stroških postopka – upravičenost do povrnitve stroškov za odvetnika – posvet s stranko in pregled dokumentacije – sprejem pooblastila s strani odvetnika – procesno dejanje – podaja soglasja k umiku tožbe
Stranka ima pravico, da tekom celotnega postopka za zastopanje pooblasti odvetnika. Že sprejem pooblastila predvideva seznanitev odvetnika z zadevo ter posvet, nenazadnje pa je odvetniška družba po prejemu pooblastila v postopku opravila procesno dejanje s tem, ko je privolila v umik tožbe, zato teh stroškov nikakor ni mogoče šteti kot nesmotrne stroške.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - prezadolženost - trajnejša nelikvidnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - solidarna obveznost dolžnika - izvršilni postopek za poplačilo upnikove terjatve - zavarovanje terjatve
Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To pa je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, to je ali nastop trajnejše nelikvidnosti, ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na določbe 395. člena Obligacijskega zakonika pravilno pojasnilo, da dolžnikova solidarna obveznost pomeni, da dolžnik odgovarja za celotno obveznost do upnice. Zato za presojo utemeljenosti upnikovega predloga ni pomembno, kakšno premoženje ima žena dolžnika. Tudi dejstvi, da je za poplačilo upničine terjatve že v teku izvršilni postopek ter da ima upnica terjatev ustrezno zavarovano, nista ovira za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, kot to zmotno meni pritožnik.
ZST-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1. ZBPP člen 14, 14/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – fizična oseba – premoženjsko stanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je posedovano premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, upnice plačila sodnih taks ni mogoče oprostiti.
Tožnica ni dokazala, da bi ji toženca povzročila pravno priznano škodo.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo odločitev v zvezi s pljunkom, in sicer da je toženec pljunil (le) proti tožnici, kar pa zlasti glede na okoliščine vzajemnega verbalnega in neverbalnega obračunavanje ni doseglo stopnje protipravno povzročene pravno priznane škode, ki bi glede na okoliščine terjala pravično denarno odškodnino kot zadoščenje.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 106, 106/1, 129, 131c.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – stiki – varstvo in vzgoja otrok – neformalni razgovor – seznanitev strank z vsebino razgovora – preživnina – določitev preživnine – preživninske zmožnosti pravdnih strank – podatki iz uradnih evidenc – višina plače – način življenja
Stališče teorije je, da posebna narava postopka, kot je obravnavani, narekuje izjemno omejitev pravic strank, da se seznanijo s pisnim gradivom in da bi bilo treba de lege ferenda določiti, da vsebina razgovora ne smela biti predstavljena niti v sodbi. Enotno doktrirano stališče je, da je treba otroka zaščititi pred občutkom, da je s svojimi izjavami direktno vplival na to, komu ga bo sodišče dodelilo.
V slovenski sodni praksi je običajno, da podatki iz uradnih evidenc ne izkazujejo realne dejanske preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev. Tudi v toženčevem primeru je sodišče ugotovilo obstoj dejstev, ki indicirajo na višje prihodke, kot jih izkazuje. Če je toženčeva zatrjevana plača enaka povprečni mesečni neto plači v državi, pa to nikakor ne velja za način njegovega življenja. Toženec si namreč lahko privošči redno letno smučanje v tujini, ukvarjanje z mnogimi dragimi športnimi aktivnostmi, je solastnik mobilne hiške na otoku Pagu, lastnik motornega čolna, avtomobila znamke Porsche, uporablja službene avtomobile in je, kot zatrjuje, tudi skupni lastnik hiše (v velikosti preko 300 m2), v kateri prebiva tožnica. Čeprav torej sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti eksaktnih podatkov o tožnikovih mesečnih prejemkih, pa navedene okoliščine in toženčev način življenja izkazujejo, da te presegajo zatrjevani mesečni dohodek 1.150,00 EUR in da so njegove preživninske zmožnosti višje od zatrjevanih predvsem pa višje od tožničinih.
Sodna odločitev se nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe. Dejstev, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo, sodišče tudi ni moglo upoštevati, zato ta tudi niso mogla pogojevati nepravilnosti sodbe.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - poslovna celota - pritožbe upnikov - mnenje upniškega odbora - odložitev prodaje
Upniški odbor nima pristojnosti, da bi stečajnemu upravitelju karkoli nalagal. Zato 5. točka sklepa, sprejeta na tej seji upniškega odbora, ni izvršljiva. Stečajni upravitelj je vezan le na navodila sodnika, ki vodi postopke. Le ta navodila so zanj obvezna
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084774
ZPP člen 13, 319, 319/2.
nedopustnost izvršbe – predhodno vprašanje – ugovor res iudicata – skupno premoženje – vlaganja zakoncev v posebno premoženje zakonca – nova stvar
Izvedenec lahko ugotavlja le posamezna dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče pa mora na podlagi tako ugotovljenih dejstev narediti materialnopravne zaključke, kamor sodi tudi vprašanje, ali so bila vlaganja v nepremičnino tako obsežna, da imajo stvarnopravne učinke.
Stvarnopravni učinki nastopijo, če sta se zaradi vlaganj stanje in vrednost nepremičnine (objekta) toliko spremenila, da se je dejansko spremenila njena identiteta.
sprememba upnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – preživninska terjatev – zapadla terjatev – prenosljivost terjatve – terjatev, povezana z osebnostjo upnika
Prepoved oziroma neprenosljivost terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, se nanaša na pravico, povezano z osebo, ne pa na zahtevke, ki iz nje izhajajo.
S pogodbo o odstopu terjatve, overjeno po notarju, ki jo je priložila nova upnica, so bile na sedanjo upnico prenesene terjatve, ki so že zapadle in o katerih obstaja veljavni izvršilni naslov, zato ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski preživnine in so le-ti lahko predmet cesijske pogodbe.