ZST-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1. ZBPP člen 14, 14/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – fizična oseba – premoženjsko stanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je posedovano premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, upnice plačila sodnih taks ni mogoče oprostiti.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZBPP člen 14, 14/1. ZPP člen 212.
predlog za odlog plačila vseh sodnih taks - premoženjsko stanje upnika - premoženjsko stanje družinskih članov - takojšnje plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard - povprečni mesečni dohodek na družinskega člana - premoženje predlagatelja - slab dohodkovni položaj predlagatelja - vrednost premoženja - pomen premoženja za preživljanje - minimum dejstev
V danem primeru ni mogoče spregledati, da je upnica poleg tega, da je solastnica četrtine hiše, v kateri živi, tudi solastnica polovice hiše v gradnji, da je solastnik druge polovice njen mož, da imata prihranke na bančnih računih ter da višine le-teh upnica ni navedla. Enako velja za prihranke upničinega sina. Upnica in njen mož pa imata tudi vsak svoj avto. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju upnice in njenih družinskih članov, glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je zgoraj navedeno premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, predlogu upnice za odlog plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi. Upnica bi morala že v predlogu navesti minimum tistih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen. Navedla pa je le, naj ji sodišče zaradi minimalnih sredstev za preživljanje odobri 24-mesečni odlog plačila vseh taks v tem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – STVARNO PRAVO
VSL0085039
ZDen člen 24, 26, 88, 88/1, 72. OZ člen 92. SPZ člen 66. ZLS člen 100. ZFPPIPP člen 22, 22/2, 279, 279/2, 299, 299/4, 299/5. ZPP člen 2, 7, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 285.
prodajna pogodba – zakupna pogodba – ugotovitev ničnosti pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – postavitev novega zahtevka – izbrisna tožba – sprememba sodne prakse pri oblikovanju tožbenega predloga – prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – razpolaganje – prenos lastninske pravice – obremenitev lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami – sklenitev zakupne pogodbe – pravica obligacijskega prava – pravni interes za ugotovitveno tožbo – stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku
Prvi odstavek 88. člena ZDen določa prepoved razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
Ker ZDen ni opredelil pojma „razpolaganje“, ga je treba razlagati po splošnih pravilih civilnega prava, in sicer kot pravni promet z lastninsko pravico na stvari (odsvojitev oziroma prenos lastninske pravice na stvari) in kot obremenjevanje lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica – 2. člen SPZ).
sprememba upnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – preživninska terjatev – zapadla terjatev – prenosljivost terjatve – terjatev, povezana z osebnostjo upnika
Prepoved oziroma neprenosljivost terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, se nanaša na pravico, povezano z osebo, ne pa na zahtevke, ki iz nje izhajajo.
S pogodbo o odstopu terjatve, overjeno po notarju, ki jo je priložila nova upnica, so bile na sedanjo upnico prenesene terjatve, ki so že zapadle in o katerih obstaja veljavni izvršilni naslov, zato ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski preživnine in so le-ti lahko predmet cesijske pogodbe.
URS člen 33. ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
prepoved razpolaganja in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve mora predlagatelj (poleg verjetnosti obstoja terjatve) izkazati nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Nevarnost mora biti konkretizirana - ne zadošča samo objektivna možnost, da bo dolžnik (tožena stranka) razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska. Ne gre torej za to, da tožeča stranka ne more terjatve uveljaviti drugače kot s tožbo, temveč za to, da je potem, ko bo pridobila izvršilni naslov, ne bo mogla uveljaviti v izvršbi, ker to onemogoča dolžnik z odtujevanjem, skrivanjem ali kakšnim drugačnim razpolaganjem s svojim premoženjem.
plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - načelo koncentracije postopka - sorazmernost - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - demenca - zastopanje po odvetniku - skrbnost odvetnika
Ker tožnik ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih odvetnik ob potrebni skrbnosti ne bi mogel pravočasno predlagati podaljšanja roka, za pravilnost odločitve ni pomembno, ali je podan dvom o tožnikovi procesni sposobnosti.
Ob splošni določbi 286.a člena ZPP, katere namen je enak, tj. zagotovitev koncentracije postopka, sankcije za strankino nepravočasno aktivnost v zvezi s predložitvijo dokazov pa so prožnejše, se postavlja vprašanje, ali je sankcija iz 153. člena ZPP (opustitev izvedbe dokaza v primeru zamude roka za plačilo predujma) sorazmerna z zasledovanim ciljem. V položaju, ko je stranka plačala predujem po izteku roka, a še preden je sodišče opravilo naslednje procesno dejanje, dokaz z izvedencem pa je ključen za dokazovanje enega od odločilnih dejstev, bi mogla biti prestroga.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - neznatna škoda - stroški postopka zavarovanja znotraj pravdnega postopka - uporaba napačne tarife - odvetniška tarifa
Obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini - lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje.
Poleg tega se po njenih lastnih navedbah za nepremičnine, za katere je predlagala izdajo začasne odredbe, kupec ne bo našel. Če je temu tako, pa s predlagano začasno odredbo tožeča stranka ne more doseči namena zavarovanja.
Postopek v zvezi z izdajo začasne odredbe v tem gospodarskem sporu je samostojni postopek znotraj pravdnega postopka. Odločitev o predlogu za izdajo začasne začasne odredbe pa ne v stroškovnem pogledu niti v pogledu odločitve o začasni odredbi na izid pravde nima nobenega vpliva. Ker sta prej veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 67/2003, s spremembami) in sedaj veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/2015) vsebinsko popolnoma enaki, pa zaradi uporabe napačne Tarife materialno pravno ni bilo nepravilno uporabljeno.
ZPP člen 337, 337/1. SZ-1 člen 103, 103/3, 104, 104/4. ZUP člen 7.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – opominjevalni postopek – načelo kontradiktornosti – zamuda na narok – manjša zamuda – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Četrti odstavek 104. člena SZ-1 najemniku ne daje pravice do preselitve zaradi nelikvidnosti, temveč občini omogoča odločitev o tem, ali bo socialno ogroženo osebo namestila v drugo primerno stanovanje.
Tudi manjša zamuda je pač zamuda; če se pripeti iz upravičenih razlogov, jo je mogoče pravočasno sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 404, 407, 407/4. KZ-1 člen 82.
osebni stečaj – ustavitev postopka odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – novela ZFPPIPP-G – namen odpusta obveznosti
Drži sicer pritožbena navedba, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred začetkom stečajnega postopka. Vendar to za odločitev o odpustu obveznosti, kot rečeno, ni pomembno. Pomembno je, kdaj se izpolnijo pogoji za izbris kazni iz kazenske evidence. Če se izpolnijo po preteku preizkusnega obdobja, tak dolžnik ne more veljati za poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Kupec solastnega dela nepremičnine, ki s tem ne postane tudi izključni lastnik, ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni v naravi in pravno formalno razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikovo lastninsko pravico
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084774
ZPP člen 13, 319, 319/2.
nedopustnost izvršbe – predhodno vprašanje – ugovor res iudicata – skupno premoženje – vlaganja zakoncev v posebno premoženje zakonca – nova stvar
Izvedenec lahko ugotavlja le posamezna dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče pa mora na podlagi tako ugotovljenih dejstev narediti materialnopravne zaključke, kamor sodi tudi vprašanje, ali so bila vlaganja v nepremičnino tako obsežna, da imajo stvarnopravne učinke.
Stvarnopravni učinki nastopijo, če sta se zaradi vlaganj stanje in vrednost nepremičnine (objekta) toliko spremenila, da se je dejansko spremenila njena identiteta.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom desne golenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odmera odškodnine za negmotno škodo (Fischer III.)
Izpisek odprtih postavk je lahko le ena izmed listin, predloženih v dokazne namene. ZPP ne daje podlage, da bi sodišče izpisku odprtih postavk podeljevalo večjo dokazno težo. Zato je izpisek odprtih postavk podvržen prosti presoji dokazov v skladu z napotilom iz 8. člena ZPP.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 106, 106/1, 129, 131c.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – stiki – varstvo in vzgoja otrok – neformalni razgovor – seznanitev strank z vsebino razgovora – preživnina – določitev preživnine – preživninske zmožnosti pravdnih strank – podatki iz uradnih evidenc – višina plače – način življenja
Stališče teorije je, da posebna narava postopka, kot je obravnavani, narekuje izjemno omejitev pravic strank, da se seznanijo s pisnim gradivom in da bi bilo treba de lege ferenda določiti, da vsebina razgovora ne smela biti predstavljena niti v sodbi. Enotno doktrirano stališče je, da je treba otroka zaščititi pred občutkom, da je s svojimi izjavami direktno vplival na to, komu ga bo sodišče dodelilo.
V slovenski sodni praksi je običajno, da podatki iz uradnih evidenc ne izkazujejo realne dejanske preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev. Tudi v toženčevem primeru je sodišče ugotovilo obstoj dejstev, ki indicirajo na višje prihodke, kot jih izkazuje. Če je toženčeva zatrjevana plača enaka povprečni mesečni neto plači v državi, pa to nikakor ne velja za način njegovega življenja. Toženec si namreč lahko privošči redno letno smučanje v tujini, ukvarjanje z mnogimi dragimi športnimi aktivnostmi, je solastnik mobilne hiške na otoku Pagu, lastnik motornega čolna, avtomobila znamke Porsche, uporablja službene avtomobile in je, kot zatrjuje, tudi skupni lastnik hiše (v velikosti preko 300 m2), v kateri prebiva tožnica. Čeprav torej sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti eksaktnih podatkov o tožnikovih mesečnih prejemkih, pa navedene okoliščine in toženčev način življenja izkazujejo, da te presegajo zatrjevani mesečni dohodek 1.150,00 EUR in da so njegove preživninske zmožnosti višje od zatrjevanih predvsem pa višje od tožničinih.
Sodna odločitev se nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe. Dejstev, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo, sodišče tudi ni moglo upoštevati, zato ta tudi niso mogla pogojevati nepravilnosti sodbe.
ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 14/2-3(2), 50. OZ člen 395.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - prezadolženost - razlika med trajnejšo nelikvidnostjo in prezadolženostjo - razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - solidarna obveznost
Insolventnost je položaj, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali plačilno nesposoben. Trajneje nelikviden je takrat, kadar v daljšem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, plačilno nesposoben pa je, če je prezadolžen. Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za plačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, torej ali nastop trajnejše nelikvidnosti ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - žalitev - žaljiva izjava
Tožena stranka je tožnici podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v katerem ji je očitala, da je v telefonskem pogovoru s svojim nadrejenim žaljivo in skrajno nedostojno opisala njeno sodelovanje s sodelavko in izjavila: „Ta pička ne zna excella in jaz je ne bom učila.“ Sporne izjave tožnica ni izrekla v žaljivem kontekstu. Takšna izjava ne predstavlja kršitve določb ZDR-1, notranjih aktov delodajalca (Pravilnika o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter mobinga in o odpravljanju njihovih posledice oziroma Pravilnika o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavcev) ali tožničine pogodbe o zaposlitvi, predvsem zato, ker je šlo za enkratni dogodek, ker izjava ni bila izrečena neposredno sodelavki niti z njo sodelavka ali drugi delavci niso bili seznanjeni in ker ni imela nikakršnih posledic na odnos s sodelavko ali tožničinim nadrejenim ali na doseganje delovnih rezultatov tožene stranke. Očitane kršitve iz opozorila niso podane, zato ni bila izpolnjena predpostavka za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZIZ člen 38, 38/5, 273. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 20, 20/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
stroški izvršitelja - potrebnost za konkretno izvršbo
Izvršba se začne opravljati že pred pravnomočnostjo sklepa, torej dejstvo, da je bila upničina terjatev v celoti poplačana pred pravnomočnostjo, ne pomeni nujno, da so bili vsi stroški premičninske izvršbe nepotrebni. Izvršba se opravlja vse do dokončnega poplačila upnika z vsemi dovoljenimi sredstvi.
Izvršitelj mora vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, takoj vpisati v evidenco izvršilnih zadev (saj s tem zagotovi vrstni red opravljanja izvršilnih dejanj), in se mora z zadevo preden začne opravljati neposredna dejanja izvršbe seznaniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje delovnega razmerja - zmožnost za delo za krajši delovni čas od polnega - neizrabljen letni dopust
Po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 preneha delovno razmerje delavcu z dnem, ko je ugotovljena delavčeva zdravstvena zmožnost za delo, ne glede na to, ali za polni ali za krajši delovni čas od polnega. Tožnica je bila na dan izteka odpovednega roka sposobna za delo 4 ure, zato ji je z iztekom odpovednega roka pravilno prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Za vrnitev na delo se šteje tudi primer, ko se tožnici začasna nezmožnost za delo spremeni v delovno zmožnost za delo za krajši delovni čas od polnega. Tožnica je bila dolžna delati 4 ure na dan, to pomeni, da je vrnitev na delo, čeprav le za 4 ure, tisti trenutek, ko je tožnici lahko prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne, ko je bila tožnica zmožna za delo za polni delovni čas in za izplačilo nadomestila plače za to obdobje.
Ker tožnica po lastni volji ni koristila letnega dopusta in zanj ni zaprosila, ni upravičena do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2014, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
vračilo preveč izplačane plače - pravnomočnost sodbe - denarno nadomestilo za brezposelnost - zmotna uporaba materialnega prava - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje do ponovnega poziva na delo na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča, izdane v drugem individualnem delovnem sporu. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanje, s katero je bila odpravljena odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in je Zavod RS za zaposlovanje vračilo nadomestila med brezposelnostjo za isto obdobje zahteval od tožeče stranke. Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače, kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca. Zato ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, tožeče stranke (delodajalca), ki je od tožene stranke (delavke) zahteval vračilo preveč izplačane plače, zavrnilo.