ZST-1 člen 11, 11/3. ZBPP člen 14, 14/1. ZPP člen 212.
predlog za odlog plačila vseh sodnih taks - premoženjsko stanje upnika - premoženjsko stanje družinskih članov - takojšnje plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard - povprečni mesečni dohodek na družinskega člana - premoženje predlagatelja - slab dohodkovni položaj predlagatelja - vrednost premoženja - pomen premoženja za preživljanje - minimum dejstev
V danem primeru ni mogoče spregledati, da je upnica poleg tega, da je solastnica četrtine hiše, v kateri živi, tudi solastnica polovice hiše v gradnji, da je solastnik druge polovice njen mož, da imata prihranke na bančnih računih ter da višine le-teh upnica ni navedla. Enako velja za prihranke upničinega sina. Upnica in njen mož pa imata tudi vsak svoj avto. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju upnice in njenih družinskih članov, glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je zgoraj navedeno premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, predlogu upnice za odlog plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi. Upnica bi morala že v predlogu navesti minimum tistih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen. Navedla pa je le, naj ji sodišče zaradi minimalnih sredstev za preživljanje odobri 24-mesečni odlog plačila vseh taks v tem postopku.
URS člen 33. ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
prepoved razpolaganja in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve mora predlagatelj (poleg verjetnosti obstoja terjatve) izkazati nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Nevarnost mora biti konkretizirana - ne zadošča samo objektivna možnost, da bo dolžnik (tožena stranka) razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska. Ne gre torej za to, da tožeča stranka ne more terjatve uveljaviti drugače kot s tožbo, temveč za to, da je potem, ko bo pridobila izvršilni naslov, ne bo mogla uveljaviti v izvršbi, ker to onemogoča dolžnik z odtujevanjem, skrivanjem ali kakšnim drugačnim razpolaganjem s svojim premoženjem.
ZST-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1. ZBPP člen 14, 14/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – fizična oseba – premoženjsko stanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je posedovano premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, upnice plačila sodnih taks ni mogoče oprostiti.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – neposredno izvršljiv notarski zapis – maksimalna hipoteka
V notarskem zapisu sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo maksimalne hipoteke ni primeren izvršilni naslov za izterjavo terjatve iz izvedbene pogodbe.
sprememba upnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – preživninska terjatev – zapadla terjatev – prenosljivost terjatve – terjatev, povezana z osebnostjo upnika
Prepoved oziroma neprenosljivost terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, se nanaša na pravico, povezano z osebo, ne pa na zahtevke, ki iz nje izhajajo.
S pogodbo o odstopu terjatve, overjeno po notarju, ki jo je priložila nova upnica, so bile na sedanjo upnico prenesene terjatve, ki so že zapadle in o katerih obstaja veljavni izvršilni naslov, zato ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski preživnine in so le-ti lahko predmet cesijske pogodbe.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069174
ZIZ člen 55, 55/1. OZ člen 233, 233/2. SPZ člen 192 – 200, 196, 196/2, 199, 199/2. ZPP člen 212.
zemljiški dolg – neakcesornost – zavarovalni zemljiški dolg – odstop od pogodbe – zemljiško pismo – izvršilni naslov – razlogi za ugovor
Zmotno je ugovorno stališče, da lahko dolžnik na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla glede na to, da sta izdajatelj vrednostnega papirja (dolžnik) in njegov imetnik (upnik) stranki temeljnega razmerja, torej pogodb o finančnem leasingu premičnin in posojilne pogodbe. Stališče bi bilo sprejemljivo, če bi bila predlagana izvršba zaradi izterjave terjatve na podlagi vrednostnega papirja kot verodostojne listine, ne pa tudi v konkretnem primeru, ko se izterjuje zemljiški dolg na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov. Drugi odstavek 233. člena OZ daje namreč izdajatelju zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, pravico uveljavljati napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen. To določbo je treba v izvršilnem postopku razlagati v okviru ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V tem okviru bi lahko dolžnik uveljavljal tudi ugovore, ki izhajajo iz kavzalnega razmerja med njim in upnikom, na podlagi katerega je bil zemljiški dolg na upnika prenesen, na primer odlog plačila, odpoved uveljavljanju zemljiškega dolga v izvršbi pod določenimi pogoji in podobno.
Glede na neakcesornost zemljiškega dolga bi lahko torej dolžnik v izvršilnem postopku uveljavljal le prenehanje zemljiškega dolga, glede na to da je izvršilni naslov zemljiško pismo in je zaradi načela formalne legalitete izvršilno sodišče nanj vezano.
pravica sodnega izvedenca do povračila stroškov in nagrade – ustno podajanje izvida in mnenja na naroku – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – razrešitev sodnega izvedenca
Pritožbene navedbe o nestrokovno podanem izvedeniškem mnenju na naroku pomenijo vsebinsko nestrinjanje s podanim izvedeniškim mnenjem, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080098
OZ člen 117, 190. ZPP člen 2, 2/1, 318, 357.
nezmožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – neupravičena pridobitev – sklepčnost – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekoračitev tožbenega zahtevka – pomota v zahtevku
Verjetno je pri oblikovanju tožbenega zahtevka res prišlo le do pisne pomote, vendar bi prvostopenjsko sodišče kljub temu moralo odločiti znotraj oblikovanega tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 404, 407, 407/4. KZ-1 člen 82.
osebni stečaj – ustavitev postopka odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – novela ZFPPIPP-G – namen odpusta obveznosti
Drži sicer pritožbena navedba, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred začetkom stečajnega postopka. Vendar to za odločitev o odpustu obveznosti, kot rečeno, ni pomembno. Pomembno je, kdaj se izpolnijo pogoji za izbris kazni iz kazenske evidence. Če se izpolnijo po preteku preizkusnega obdobja, tak dolžnik ne more veljati za poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
trditvena podlaga tožbe – uporabnina – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – vzrok za izselitev – izselitev zaradi nevzdržnih razmer – psihično in fizično nasilje – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – dokazna ocena – prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je takoj po razvezi zahtevala razdružitev skupnega premoženja. Iz tožbe sledi, da v pravdi ne trdi, da bi se izselila zaradi enega dogodka oziroma nasilja tik pred izselitvijo. Tudi sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil en sam dogodek tik pred izselitvijo. Sodišče verjame tožnici, da je zapustila sporno hišo zaradi nevzdržnih razmer oziroma nasilja toženca, in sicer fizičnega in psihičnega.
Zgolj premoženjska kazniva dejanja, kolikor ne gre za težja dejanja, praviloma ne odtehtajo posega v osebno svobodo, vendar pa se v obravnavani zadevi obdolžencem očita, da naj bi si protipravno prilastili stvari v skupni vrednosti nekaj čez 90.000,00 EUR, to je v višini, ki bistveno posega v premoženjske pravice posameznika, zaradi česar ni moč trditi, da pripor ni sorazmeren teži kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – STVARNO PRAVO
VSL0085039
ZDen člen 24, 26, 88, 88/1, 72. OZ člen 92. SPZ člen 66. ZLS člen 100. ZFPPIPP člen 22, 22/2, 279, 279/2, 299, 299/4, 299/5. ZPP člen 2, 7, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 285.
prodajna pogodba – zakupna pogodba – ugotovitev ničnosti pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – postavitev novega zahtevka – izbrisna tožba – sprememba sodne prakse pri oblikovanju tožbenega predloga – prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – razpolaganje – prenos lastninske pravice – obremenitev lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami – sklenitev zakupne pogodbe – pravica obligacijskega prava – pravni interes za ugotovitveno tožbo – stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku
Prvi odstavek 88. člena ZDen določa prepoved razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
Ker ZDen ni opredelil pojma „razpolaganje“, ga je treba razlagati po splošnih pravilih civilnega prava, in sicer kot pravni promet z lastninsko pravico na stvari (odsvojitev oziroma prenos lastninske pravice na stvari) in kot obremenjevanje lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica – 2. člen SPZ).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069161
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3, 212, 212/1. OZ člen 1, 269.
stiki – sodni penali – določitev sodnih penalov – razmerja med starši in otroki – nadomeščanje stikov – sodna poravnava – izvršljivost poravnave – izvršilni naslov
Razmerje med starši in otroki glede stikov ter skrbi za zdravje, telesni in duševni razvoj otroka ni obligacijsko razmerje, za katero bi se uporabljale določbe OZ. Posebnost ureditve razmerja zato tudi izključuje uporabo 269. člena OZ, ki predvideva sodne penale za primer, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku ne izpolni kakšne svoje nedenarne terjatve, katere izpolnitev je že zamudil.
Starša, ki ne izpolnjuje obveznosti glede stikov otrok z drugim od staršev, je z izvršbo mogoče prisiljevati k zagotavljanju stikov le v prihodnje, ne pa tudi za nazaj z nadomeščanjem, kot to predlaga upnik.
Pravno relevantno vzročno zvezo v konkretnem primeru predstavlja vzročna zveza med opustitvijo potrebnega varstva in nadzorstva imetnika psa, torej toženca, in škodnim dogodkom ter tožniku nastalo škodo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNI ZAVODI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085006
ZASP člen 33, 33/2, 101, 101/, 101/2, 103, 104, 104/1, 168, 168/1. OZ člen 3. ZRTVS-1 člen 3, 4, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 2, 2/1, 7, 8, 163, 163/3, 185, 185/1.
civilna kazen – višina civilne kazni – kriteriji za odmero civilne kazni – neupravičena uporaba avdiovizualnega dela – delna predelava – vključitev avtorskega dela v drugo delo – avdiovizualna priredba – film – primeren honorar – prisilna licenca – posnetki iz arhivov – programska produkcija – svoboda urejanja obligacijskih razmerij – odločanje v mejah zahtevka – sprememba tožbe – razpravno načelo – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – specifikacija stroškov
Toženka je sicer razmeroma kratke sekvence (dobro minuto in pol) tožnikovega avdiovizualnega dela brez njegovega dovoljenja, brez plačila in brez navedbe avtorstva uporabila v nekem svojem delu. Toženka je poleg honorarja za kazen dolžna plačati še 160 %.
Varstvo avdiovizualno avtorskega dela ni povezano z materialnim nosilcem, ne z njegovo vrsto ne s številom le-teh.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje delovnega razmerja - zmožnost za delo za krajši delovni čas od polnega - neizrabljen letni dopust
Po tretjem odstavku 116. člena ZDR-1 preneha delovno razmerje delavcu z dnem, ko je ugotovljena delavčeva zdravstvena zmožnost za delo, ne glede na to, ali za polni ali za krajši delovni čas od polnega. Tožnica je bila na dan izteka odpovednega roka sposobna za delo 4 ure, zato ji je z iztekom odpovednega roka pravilno prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Za vrnitev na delo se šteje tudi primer, ko se tožnici začasna nezmožnost za delo spremeni v delovno zmožnost za delo za krajši delovni čas od polnega. Tožnica je bila dolžna delati 4 ure na dan, to pomeni, da je vrnitev na delo, čeprav le za 4 ure, tisti trenutek, ko je tožnici lahko prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne, ko je bila tožnica zmožna za delo za polni delovni čas in za izplačilo nadomestila plače za to obdobje.
Ker tožnica po lastni volji ni koristila letnega dopusta in zanj ni zaprosila, ni upravičena do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2014, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
vračilo preveč izplačane plače - pravnomočnost sodbe - denarno nadomestilo za brezposelnost - zmotna uporaba materialnega prava - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje do ponovnega poziva na delo na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča, izdane v drugem individualnem delovnem sporu. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanje, s katero je bila odpravljena odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in je Zavod RS za zaposlovanje vračilo nadomestila med brezposelnostjo za isto obdobje zahteval od tožeče stranke. Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače, kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca. Zato ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, tožeče stranke (delodajalca), ki je od tožene stranke (delavke) zahteval vračilo preveč izplačane plače, zavrnilo.
ZIZ člen 38, 38/5, 273. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 20, 20/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
stroški izvršitelja - potrebnost za konkretno izvršbo
Izvršba se začne opravljati že pred pravnomočnostjo sklepa, torej dejstvo, da je bila upničina terjatev v celoti poplačana pred pravnomočnostjo, ne pomeni nujno, da so bili vsi stroški premičninske izvršbe nepotrebni. Izvršba se opravlja vse do dokončnega poplačila upnika z vsemi dovoljenimi sredstvi.
Izvršitelj mora vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, takoj vpisati v evidenco izvršilnih zadev (saj s tem zagotovi vrstni red opravljanja izvršilnih dejanj), in se mora z zadevo preden začne opravljati neposredna dejanja izvršbe seznaniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - žalitev - žaljiva izjava
Tožena stranka je tožnici podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v katerem ji je očitala, da je v telefonskem pogovoru s svojim nadrejenim žaljivo in skrajno nedostojno opisala njeno sodelovanje s sodelavko in izjavila: „Ta pička ne zna excella in jaz je ne bom učila.“ Sporne izjave tožnica ni izrekla v žaljivem kontekstu. Takšna izjava ne predstavlja kršitve določb ZDR-1, notranjih aktov delodajalca (Pravilnika o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter mobinga in o odpravljanju njihovih posledice oziroma Pravilnika o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavcev) ali tožničine pogodbe o zaposlitvi, predvsem zato, ker je šlo za enkratni dogodek, ker izjava ni bila izrečena neposredno sodelavki niti z njo sodelavka ali drugi delavci niso bili seznanjeni in ker ni imela nikakršnih posledic na odnos s sodelavko ali tožničinim nadrejenim ali na doseganje delovnih rezultatov tožene stranke. Očitane kršitve iz opozorila niso podane, zato ni bila izpolnjena predpostavka za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.