vračilo preveč izplačane plače - pravnomočnost sodbe - denarno nadomestilo za brezposelnost - zmotna uporaba materialnega prava - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje do ponovnega poziva na delo na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča, izdane v drugem individualnem delovnem sporu. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanje, s katero je bila odpravljena odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in je Zavod RS za zaposlovanje vračilo nadomestila med brezposelnostjo za isto obdobje zahteval od tožeče stranke. Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače, kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca. Zato ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, tožeče stranke (delodajalca), ki je od tožene stranke (delavke) zahteval vračilo preveč izplačane plače, zavrnilo.
ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3. ZFPPIPP člen 227, 296. ZPP člen 155.
sodna taksa – oprostitev plačila – umik tožbe - uspeh v pravdi v celoti - dolžnost nasprotne stranke, da povrne sodno takso sodišču
Tožnik je bil v celoti oproščen plačila sodnih taks. Tožba, ki jo je tožnik umaknil, je bila v v predmetni zadevi potrebna, zato bi tožniku skladno s 155. členom ZPP tožena stranka morala povrniti stroške postopka, če bi jih tožnik priglasil. Treba je šteti, da je tožnik v predmetni zadevi uspel, zato mora sodne takse, ki jih zaradi oprostitve tožnik ni plačal, plačati tožena stranka.
Taksna obveznost na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ne nastane s procesnim dejanjem stranke, temveč ob izpolnitvi naslednjih dveh zakonsko predpisanih pogojev: 1. da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks in 2. da je uspela v postopku. Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da je tožnik zaradi priznanja v tem postopku vtoževanih terjatev s strani stečajnih upraviteljev toženih strank umaknil tožbo in je postopek ustavilo. Predmetni sklep je postal pravnomočen. Šele tedaj je imelo sodišče prve stopnje podlago za ugotovitev, da je na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 tožena stranka dolžna plačati sodno takso, ki bi jo sicer moral plačati tožnik. Terjatev za plačilo sodne takse, ki jo po uradni dolžnosti izterja sodišče, je tako nastala po začetku stečajnega postopka. Zato določbi 227. člena ZFPPIPP in 296. člena ZFPPIPP glede prijave terjatve v stečajnem postopku ne prideta v poštev.
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1, 77, 79. ZPP člen 328. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 17.
nepravdni postopek - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialnovarstvenega zavoda - izpolnjevanje pogojev - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - izjava socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - pravica do izjave v postopku - pritožba - popravni sklep - očitna pomota
Izvajanje dejavnosti zavoda je zaradi prezasedenosti varovanega oddelka nedvomno zelo oteženo, vendar pa ob polni zasedenosti vseh socialnovarstvenih zavodov (pri čemer nekateri od njih niti nimajo varovanih oddelkov) kljub temu ne more zavračati sprejema osebe, ki ji je država dolžna zagotoviti potrebno institucionalno varstvo glede na njeno zdravstveno stanje. Prostorske in kadrovske težave pritožnika ne morejo privesti do neizvajanja nujnih ukrepov sodišč iz 75. člena ZDZdr, saj bi bilo to nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga neizogibno potrebujejo.
ZDZdr člen 48, 48/5, 65, 65/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
pridržanje na prisilnem zdravljenju – prisilna hospitalizacija – ustavitev postopka prisilnega zdravljenja – dejansko protipravno zadržanje – odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom – premestitev na odprt oddelek psihiatrične bolnišnice – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če oseba v času, ko je sodišče preverjalo pogoje, še ni bila na odprtem oddelku in ni bilo ustreznega predloga (oz. pogojev) za zadržanje osebe na zdravljenju na zaprtem oddelku brez privolitve, sodišče postopka ne bi smelo ustaviti, pač pa bi moralo odločiti, da se zadržana oseba takoj odpusti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - odpoved s strani delavca - učinkovanje odpovedi - zmotna uporaba materialnega prava
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana (s strani delodajalca) in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba o zaposlitvi, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna odpoved ne more imeti učinkov, ker predmeta odpovedi ni. To pomeni, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica 10. 4. 2014 in je bila toženi stranki vročena 11. 4. 2014, s tem dnem pa je tudi pričela učinkovati, ne more imeti učinka, saj je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke, ki je bila tožnici vročena 7. 4. 2014, tj. pred vročitvijo (in podajo) izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni upravičena do vrnitve nazaj na delo in da ji delovno razmerje ter vse pravice iz njega ne gredo tudi za čas po začetku učinkovanja njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odločitve o reintegraciji in reparaciji. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je v začetku leta 2015 celotni informacijski (računalniški) sistem prenesla na zunanjega izvajalca. S tem je prenehala potreba po opravljanju dela tožnikovih nalog s področja informacijske tehnologije. Preostale tožnikove naloge pa so se prekrivale z nalogami delovnih mest vodje splošno kadrovske službe, vodje FRS ‒ vodja II in vodje zdravstveno - negovalne enote ‒ vodja III, zato so bile prenesene na zaposlene na teh delovnih mestih. Takšna reorganizacija delovnega procesa predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožniku je funkcija predstavnika delavcev v svetu tožene stranke prenehala manj kot v enem letu pred podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je tožena stranka zanjo potrebovala ustrezno soglasje. Sodna praksa v zvezi varstvom predstavnika delavcev v svetu zavoda pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi stoji na stališču, da je za odpoved tem delavcem potrebno soglasje sveta zavoda. Tega je tožena stranka pridobila, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Pritožbeno sodišče je na podlagi izjave o premoženjskem stanju tožnice in članov njene družine (moža in treh otrok) in priloženih bančnih izpiskov transakcijskih računov tožnice in njenega moža ugotovilo, da dohodek na člana tožničine družine ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. zneska 577,62 EUR, premoženje, ki se upošteva, pa ne zneska 13.862,88 EUR, zato je tožnica upravičena do oprostitve plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti.
ZDR člen 184. OZ člen 131. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu člen 57.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - padec z lestve
V predmetni zadevi tožnica uveljavlja plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu, ko je pri sestopu z lestve v skladišču padla in si poškodovala koleno leve noge. Sodišče prve stopnje je odločilo, da prvotožena stranka ni krivdno odgovorna za škodni dogodek, ker uporabljena lestev ni bila poškodovana in ker prvotožena stranka ni kršila določbe ZVZD-1. Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj sodišče ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev. Nerazjasnjeno je ostalo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem ustreznosti lestev pri toženi stranki glede na predpise o varnosti in zdravju pri delu oziroma njihove primernosti za delo, kakršnega je opravljala tožnica v času nesreče. Glede na to je bila preuranjena tudi ugotovitev sodišča o tem, da je bila predmetna lestev nepoškodovana oziroma brezhibna. Dokazno breme, da so bile tožnici na razpolago ustrezne lestve oziroma, da je bila lestev, ki jo je uporabila, ustrezna in nepoškodovana, je na toženi stranki. Poleg tega je za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s tem tožnica predlagala dokaz s
postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu. Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrnilo izvedbo tega dokaza, saj je bil predlagan pravočasno, tožnica pa je zadosti konkretno in določno navedla odločilna dejstva, ki naj se z njegovo izvedbo dokažejo. Poleg tega sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z vpogledom v predloženi CD s posnetkom lestve, v sodbi pa tega ni obrazložilo. Ker je bilo dejansko stanje delno zmotno, delno pa nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086118
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a, 129a/2. ZIKS-1 člen 12, 12a, 13.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – pravočasnost predloga – nastop kazni
ZIKS-1F le glede alternativnega načina izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna v tretjem odstavku 12. člena izrecno določa, da lahko obsojenec vloži po pravnomočnosti sodbe predlog za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna tudi v primeru, ko že prestaja kazen zapora. Take izrecne določbe 12.a člen (izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom) in 13. člen (izvršitev kazni zapora ali denarne kazni z delom v splošno korist) nimata, niti v določbah 129.a člena ZKP ali 86. člena KZ-1 ni mogoče zaslediti pravnih podlag, ki bi omogočale razlago prekluzivnosti 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, na način, kot ga predlaga obsojenka.
predlog za delno oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – izjava o premoženjskem stanju – trditveno in dokazno breme – trditve iz predloga – premoženjsko stanje – pomanjkljiva trditvena podlaga – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – nemožnost unovčenja premoženja – materialno procesno vodstvo – nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka glede na podatke o premoženjskem stanju razpolaga s kakršnim koli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme glede slabega premoženjskega stanja, ki utemeljuje (delno) taksno oprostitev v tej zadevi zato ni izpolnjeno. Tožena stranka namreč ni navedla tistega minimuma dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan, ki opravičuje tak njen predlog. Z bilančno izgubo v višini 549,00 EUR sicer izkazuje slabo finančno stanje, z zaprtim računom pa svojo nelikvidnost, a ker je sodišče prve stopnje - kot obrazloženo - pravilno ugotovilo, da toženka ima premoženje in da ni pojasnila, da ga ne more unovčiti za plačilo dolžne sodne takse, njenemu predlogu ni mogoče ugoditi. Sodišče je pri odločanju o taksni oprostitvi dolžno upoštevati ne samo finančno in likvidnostno temveč tudi njeno premoženjsko stanje.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 229, 257, 258, 258/2, 262, 286b.
obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno premoženje – dokazno breme – zaslišanje strank – odsotnost z naroka – najem kredita – odplačevanje kredita
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo takšno razmerje, ki ga glede na svojo vsebino in intenzivnost lahko enačimo z zakonsko zvezo.
Ni pomembno, da je bila toženka tista, ki je najela kredit in ga je tudi odplačevala (bodisi sama bodisi s pomočjo prijateljev oziroma prvega toženca), temveč dejstvo, da je bil kredit najet v zvezi s skupnim premoženjem.
povrnitev nepremoženjske škode – zlom spodnje čeljustnice – poškodbe obraza – izguba zob – poškodba jezika – primarni strah – skaženost – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – telesne bolečine – nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – materialno procesno vodstvo
Pri tožniku je na prvi pogled vidne posledice poškodb mogoče opredeliti za skaženost, kamor sodijo deformacija nosu, brazgotina nad desno zgornjo ustnico in brazgotina pod brado (ostale brazgotine niso na vidnih mestih). Glede na tožnikovo mladost in opaznost deformacije nosu in brazgotin ter tudi ob upoštevanju v pritožbi omenjenih primerov iz sodne prakse, gre tožniku za 1.900,00 EUR višja odškodnina za to vrsto škode, skupaj torej 4.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0060255
OZ člen 52, 55, 55/1, 58. ZIZ člen 272. SPZ člen 49.
začasna odredba za uveljavitev nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetna izkazanost terjatve – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – zahtevana obličnost – pisna oblika pogodbe – namen obličnosti – ničnost – konvalidacija nične pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – sankcija, če pogodba nima potrebne oblike – ustna sklenitev pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – teorija realizacije
Neizkazanosti obstoja terjatve v postopku izdaje začasne odredbe ni mogoče utemeljiti s stališčem o absolutni ničnosti vseh ustnih pogodb o prenosu lastninske pravice na nepremičninah. Preveriti je treba, ali je – upoštevajoč namen predpisane oblike – ničnost v danih okoliščinah mogoče uveljaviti. Odločitev o verjetni izkazanosti tožnikovega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more biti sprejeta brez upoštevanja konkretnih okoliščin primera.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0085001
ZIZ člen 221, 221/1, 225, 226. SPZ člen 34.
motenje posesti – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – izpraznitev najetega stanovanja in njegova izročitev nazaj v posest – izpraznitev in izročitev nepremičnin – način izvršbe – primernost izvršilnega sredstva – neutemeljenost predloga za izvršbo – določenost predloga za izvršbo – obseg sodnega varstva
Tožnik ni predlagal ustreznega izvršilnega sredstva. Izvršba se lahko opravi le tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku (tožniku), potem ko je iz nje odstranil osebe in stvari (prvi odstavek 221. člena ZIZ).
nadaljevanje pravdnega postopka – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik – vročanje pisanj stečajnemu upravitelju
Ker spada terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja v konkretnem pravdnem postopku, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP v tožnikovo stečajno maso, ima stečajni upravitelj na podlagi 78. člena ZPP v zvezi z 245. členom in 386. členom ZFPPIP položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 12, 12/2, 13, 13-a, 13-b, 14, 15.
mednarodni protipraven odvzem otroka – zahteva za vrnitev otroka – namen postopka – upoštevanje odločbe, izdane v državi izvora – soglasje roditelja za trajno preselitev – soglasje za začasno bivanje – izpostavljenost otroka nasilju ali duševni travmi – prilagoditev na novo okolje
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi poudarilo, da gre za soglasje oziroma naknadno odobritev le v primeru, ko je to nedvoumno izraženo z besedami ali dejanji, ki izražajo strinjanje, da se otroka odpelje s kraja običajnega bivališča oziroma v novem okolju zadrži za nedoločen čas oz. za stalno. Pri ugotavljanju, ali je podana odobritev, je potrebno upoštevati dejansko voljo predlagatelja, njegov subjektivni namen ter na podlagi vseh dejanj oceniti, ali je bilo podano soglasje.
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 9, 27, 27/1, 43, 43/2, 269, 269/2.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - prenos lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice - dobroverna lastniška posest - dobra vera - pravni laik
Dobroverni lastniški posestnik je lahko le tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik nepremičnine; ki torej ne ve oz. ne more vedeti, da ni lastnik. Gre za subjektivno prepričanje posameznika, ki lahko nasprotuje zemljiškoknjižnim podatkom, mora pa imeti neko otipljivo podlago, razlago, oz. opravičilo za nepoznavanje zemljiškoknjižnega vpisa.
spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – dodatna dela – pomanjkljiva trditvena podlaga – zastaranje – pripoznava dolga
Sodišče prve stopnje je sledilo toženi stranki in povzelo tiste navedbe, ki jih je tožeča stranka navedla kot nepredvidljive in dodatne stroške. Nato je za vsako od teh navedb sodišče pojasnilo, zakaj šteje, da te navedbe niso dovolj substancirane oziroma zakaj naj bi našteta dela bila zajeta že v osnovni vrednosti investicije. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da so navedbe tožeče stranke pavšalne. Ker ni bilo ustreznih trditev, sodišče prve stopnje pravilno šteje, da predlagani dokaz z zaslišanjem direktorja tožeče stranke in priče, ne more nadomestiti manjkajočih navedb o vtoževani terjatvi.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obligacionim odnosima (ZOO) člen 200. Orientacijski kriteriji za določanje pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine (2006). ZPP člen 341.
spor z mednarodnim elementom – prometna nesreča – Haaška konvencija – pravo kraja nesreče – tuje pravo – bosansko pravo – višina odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije BiH – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – skaženost – pravična denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode
Pri odločitvi glede višine odškodnine je sodišče vezano na veljavno pravo BiH. Civilni oddelek Vrhovnega sodišča v Federaciji BiH je na seji 20. 2. 2006 sprejel orientacijske kriterije in višino za določanje pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki sicer služijo poenotenju določanja odškodnin, a hkrati ne predstavljajo matematične formule, na podlagi katere bi se avtomatično izračunavala pravična denarna odškodnina. Pri odmeri je tako potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060258
ZPP člen 14, 287, 287/2. OZ člen 191, 194, 197, 199. SPZ člen 95, 96.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – drugačna ugotovitev odločilnih dejstev – nepotreben dokaz – zahtevek na povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica, po tem, ko je kupila toženčevo nepremičnino, opravila določena vlaganja. To je nedvomno storila kot kupec nepremičnine in v svojo korist, zato ne gre za tuj posel in posledično ne za poslovodstvo brez naročila. Zavrnitev zahtevka za povračilo zatrjevanih vlaganj ob sklicevanju na 199. člen OZ, je zato materialnopravno napačna.