OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071298
ZPP člen 285, 286, 318, 318/4. OZ člen 190, 199. ZOR člen 210, 220. ZZZDR člen 60. SPZ člen 48.
materialno procesno vodstvo – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – vlaganja v skupno premoženje – nesklepčnost tožbe – sprememba deležev na skupnem premoženju – povrnitev vlaganj – pogoji za izdajo zamudne sodbe
S
tranko je dovoljeno le vzpodbuditi k navajanju odločilnih dejstev oz. njihovemu dopolnjevanju, ne pa je eksplicitno poučevati o neki povsem drugi pravni podlagi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084811
ZPP člen 184, 185, 185/1. SPZ člen 48.
skupno premoženje – lastninska pravica na nepremičnini – ugotovitev lastninske pravice – solastnina – vlaganja v solastno nepremičnino– povečanje vrednosti nepremičnine – povečanje solastninskega deleža – sprememba razmerja med solastniki zaradi vlaganj enega od njih – dogovor solastnikov o povečanju solastninskega deleža vlagatelja – ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti – nesklepčnost tožbe
Na podlagi vlaganj v nepremičnino brez soglasja solastnikov se ne more spreminjati solastniških deležev, ker za to ni pravne podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060258
ZPP člen 14, 287, 287/2. OZ člen 191, 194, 197, 199. SPZ člen 95, 96.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – drugačna ugotovitev odločilnih dejstev – nepotreben dokaz – zahtevek na povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica, po tem, ko je kupila toženčevo nepremičnino, opravila določena vlaganja. To je nedvomno storila kot kupec nepremičnine in v svojo korist, zato ne gre za tuj posel in posledično ne za poslovodstvo brez naročila. Zavrnitev zahtevka za povračilo zatrjevanih vlaganj ob sklicevanju na 199. člen OZ, je zato materialnopravno napačna.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 229, 257, 258, 258/2, 262, 286b.
obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno premoženje – dokazno breme – zaslišanje strank – odsotnost z naroka – najem kredita – odplačevanje kredita
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo takšno razmerje, ki ga glede na svojo vsebino in intenzivnost lahko enačimo z zakonsko zvezo.
Ni pomembno, da je bila toženka tista, ki je najela kredit in ga je tudi odplačevala (bodisi sama bodisi s pomočjo prijateljev oziroma prvega toženca), temveč dejstvo, da je bil kredit najet v zvezi s skupnim premoženjem.
povrnitev nepremoženjske škode – zlom spodnje čeljustnice – poškodbe obraza – izguba zob – poškodba jezika – primarni strah – skaženost – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – telesne bolečine – nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – materialno procesno vodstvo
Pri tožniku je na prvi pogled vidne posledice poškodb mogoče opredeliti za skaženost, kamor sodijo deformacija nosu, brazgotina nad desno zgornjo ustnico in brazgotina pod brado (ostale brazgotine niso na vidnih mestih). Glede na tožnikovo mladost in opaznost deformacije nosu in brazgotin ter tudi ob upoštevanju v pritožbi omenjenih primerov iz sodne prakse, gre tožniku za 1.900,00 EUR višja odškodnina za to vrsto škode, skupaj torej 4.000,00 EUR.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060269
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZD člen 141. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – dediščinska tožba – aktivna legitimacija – prehod pravice do uveljavljanja dediščine – ugovor zastaranja – nepošteni posestnik zapuščine – nevarnost, da uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali bo precej otežena – protispisnost
V konkretnem primeru ni sporno, da pokojna v zapuščinskem postopku po pokojnem ni sodelovala. Dedovanju se zato nedvomno ni odpovedala in je posledično, ne glede na vsebino sklepa o dedovanju, postala dedinja zapustnika skupaj z obema tožencema. S tem je pridobila tudi pravico, da po 141. členu ZD zahteva od tožencev (kot sodedičev) ustrezen del zapuščine. Ta pravica le zaradi njene smrti, do katere je prišlo že po koncu zapuščinskega postopka, ni ugasnila, ampak je prešla na njene univerzalne pravne naslednike. Podlage za sklepanje, da gre za nepodedljivo osebno pravico, v določbah ZD ni. Tožniki zato lahko vložijo dediščinsko tožbo, vendar v roku, ki bi veljal tudi za njihovo pravno prednico.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženje – unovčljivost premoženja – predložitev dokazov – zagotovitev sredstev za plačilo sodne takse – finančno stanje – likvidnostno stanje
Tožena stranka je smiselno trdila, da premoženje, ki ga sicer ima (terjatve iz naslova kreditnih pogodb), ni unovčljivo, ker v zvezi z njim potekajo sodni spori (zaradi česar dolžne sodne takse ne more plačati). Da bi to dokazala (tj. da sredstva v navedeni višini, ki so iz bilance stanja sicer razvidna, predstavljajo terjatve iz kreditnih pogodb, v zvezi s katerimi tečejo sodni spori in so zato neunovčljiva), pa bi morala v postopku s predlogom za oprostitev plačila sodne takse predložiti tako kreditne pogodbe kot tudi predlagati vpogled v spise v zvezi s postopki, ki naj bi se vodili za izterjavo terjatev po omenjenih kreditnih pogodbah.
Že po gramatikalni razlagi določbe, ki govori o izvedbi naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja, pa tudi glede na dikcijo te določbe upniku ob pravočasnem predlogu za razpis naroka ni mogoče naložiti nobenega dodatnega trditvenega ali dokaznega bremena o premoženju dolžnika, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Tako postopanje je v nasprotju tudi z namenom postopka po 31. členu ZIZ, katerega cilj je ugotoviti, ali dolžnik ima kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve (breme dokazovanja obstoja predmetov, na katere se lahko opravi izvršba, je ob tem preneseno z upnika na dolžnika).
glavni postopek zaradi insolventnosti - stranke glavnega postopka - postopek poenostavljene prisilne poravnave - učinki poenostavljene prisilne poravnave - seznam navadnih terjatev - posodobljen seznam terjatev - glasovanje za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pisna izjava o soglasju - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave - izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev - smiselna uporaba določila tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP - podlaga za prisilno izvršitev terjatev
Po določilu prvega odstavka 56. člena ZFPPIPP je stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika. V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev, pač pa so terjatve, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, navedene v seznamu navadnih terjatev. Učinki poenostavljene prisilne poravnave se namreč nanašajo le na tiste upnike, ki so v posodobljenem seznamu navedeni. Iz tega sledi, da ima v tovrstnem postopku položaj stranke le tisti upnik, ki je naveden v seznamu terjatev.
Po določilu četrtega odstavka 221.e člena ZFPPIPP lahko upnik za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje tako, da izreče soglasje s pisno izjavo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ali tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Torej se večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ugotavlja na dva načina. V tem oziru so izjave o soglasju oziroma pogodbe o soglasju iz četrtega odstavka 221.e člena enakovredne.
Res iz določila 122.b člena ZFPPIPP izhaja, da se za poenostavljeno prisilno poravnavo uporabljata le 1. in 2. točka 210. člena ZFPPIPP, vendar po prepričanju pritožbenega sodišča samo zato, ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev.
Po določilu tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave proti dolžniku. Smiselna uporaba tega določila pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo tistih terjatev, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Na podlagi zadnjih dveh alinej drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP se v postopku poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo določila 212. do 219. člena tega zakona. Po določilu tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave proti dolžniku. Smiselna uporaba tega določila pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo tistih terjatev, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Brez odločitve, da mora dolžnik upnikom plačati terjatve iz posodobljenega seznama skladno z izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), pa ta tak sklep sodišča ne more predstavljati podlage za prisilno izvršitev takih terjatev.
vrnitev sodne takse – sodna poravnava – sklenitev sodne poravnave v novem sojenju
V tej pravdni zadevi je bila odločba že izdana (in kasneje razveljavljena), zato ne pride v poštev uporaba tarifne številke 2312 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 215, 215/3, 221b, 221b/2. ZPP člen 274.
spor majhne vrednosti - poenostavljena prisilna poravnava nad toženo stranko - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov - zavrženje tožbe
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov. Sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZPP člen 180, 180/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 325, 366, 366/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – sredstva za zavarovanje terjatve – namen zavarovanja – omejitve za začasno zavarovanje – vsebina predloga za izdajo začasne odredbe – določnost zahtevka – stroški postopka – postopek za izdajo začasne odredbe – povrnitev stroškov v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe – stroški ugovornega postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Če je zahtevek dajatveni, je glavno merilo za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova. Smiselno to velja tudi za sklep o začasni odredbi, saj je tudi ta sklep izvršljiv in za njega veljajo povsem ista načela.
Omejitev za začasno zavarovanje zahtevka je določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le takšno sredstvo za zavarovanje terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja.