solastnina – delitev solastnine – civilna delitev – prevzemnik nepremičnine – izplačilo drugega solastnika – višina deležev – delež na skupnem premoženju – umik tožbe za ugotovitev nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078083
URS člen 26, 147. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 183, 187, 190, 239, 239/1, 299, 299/1, 346, 349, 349/1. ZDKDPŠ člen 2, 2/1, 3, 3/3. ZDKDPŠ-A člen 7. ZPP člen 7, 9, 183, 183/1, 183/1-2, 184, 184/1, 212, 214, 214/2, 224, 243, 244, 244/1, 246, 246/1, 286, 319, 319/3.
zastaranje – odškodninska odgovornost države – študentski servis – koncesijska dajatev – gospodarska pogodba – splošni zastaralni rok – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – narava koncesijske pogodbe – sprememba tožbe in zastaranje – poštena uporaba pravic – priznanje dejstev – trditveno in dokazno breme – litispendenca – nasprotna tožba in procesni pobot – okrnitev ugleda in dobrega imena – škoda zaradi oviranja koncedirane dejavnosti – pravica do povračila škode
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza v smislu dokazne listine ali izvedenskega mnenja pa nimajo. Takšno je stališče sodne prakse in teorije. Dokazne listine niso zato, ker s tem, da s strani pravdne stranke angažiran strokovnjak na podlagi svojega strokovnega znanja interpretira določene podatke, ni še ničesar znanega o resničnosti v tem poročilu navajanih podatkov. Dokaz trditev strankinega strokovnjaka predstavljajo tiste listine, ki so predstavljale informacijski vir za sestavo tega strokovnega mnenja. Značaja izvedenskega mnenja pa strokovna poročila strankinih strokovnjakov tudi nimajo, saj so izvedenska mnenja le tisti dokumenti, ki jih pripravi izvedenec, ki ga določi pravdno sodišče. Zato je poročila strankinih strokovnjakov nepravilno poimenovati kot „izvedenska mnenja“.
Tožbo je v skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP dopustno spremeniti do konca glavne obravnave. Pomen pravice do spremembe tožbe do konca glavne obravnave pa bi bil izvotljen, če stranka, ki tožbo spreminja, ne bi smela podati tudi pripadajočih tožbenih navedb in dokazov zaradi prekluzije, ki nastopi s koncem prvega naroka za glavno obravnavo.
Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zanikanje obstoja koncesijskega razmerja za leto 2006, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave. Ustavna pravica do povračila, nastala s protipravnim ravnanjem državnih organov, je zgolj sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Zato s sklicevanjem na kasneje izdano ugodnejšo odločitev še ni mogoče utemeljevati odgovornosti po prvem odstavku 26. člena Ustave.
Novejša sodna praksa in teorija pripisujeta opustitvi vložitve pravnih sredstev učinek pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med zatrjevano škodo in protipravnim ravnanjem.
Kadar pravna oseba okrnitev svojega ugleda pripisuje oblastnemu delovanju ali očitke o zanjo neugodnem medijskem poročanju, ki so posledica takšnega oblastnega delovanja, pripisuje oblastnemu subjektu in na taki podlagi utemeljuje svoj zahtevek po 183. členu OZ, morajo biti glede protipravnosti in vzročne zveze izpolnjena merila, kot so se izoblikovala pri presoji zahtevkov po 26. členu Ustave.
Iz sklenjene koncesijske pogodbe za predhodno leto zato koncesionarju ni mogoče priznavati upravičenih pričakovanj, da bo enaka pogodba z njim sklenjena tudi za naslednje leto, saj to iz zakona ne izhaja.
Toženec bo sicer pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče, a te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora delno potrebe mld. B. B. pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – povečane potrebe otrok
Ob ugotovitvi, da so stroški preživljanja vseh treh otrok približno enaki in da otroci pri vsakem od staršev preživijo približno enako časa (pri čemer ima mati dva otroka v varstvu in vzgoji, oče pa enega) in ima oče nekoliko višje prejemke, je prav, da krije toženec nekoliko višji preživninski delež kot zakonita zastopnica tožnic.
Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.
Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.
V zemljiškoknjižnem postopku je uveljavljeno načelo formalnosti, ki se izkazuje tudi v določbi 31. člena ZZK-1, po kateri mora biti v listini, ki je podlaga vpisu, nepremičnina vpisana z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V sklepu o preizkusu terjatev sta navedeni številka stavbe in katastrske občine, res še številka stanovanja in ne pravilno posameznega dela št. 1, a dvom v identiteto ovrže dodaten opis v sklepu - IV. nadstropje in enosobno stanovanje, kar je skladno z opisom v zemljiški knjigi.
Ker izpodbijani sklep ne vsebuje (lastnoročnega) podpisa sodnika, še ni neveljaven. Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda). Izvirnik sklepa ostane v spisu (113. člen Sodnega reda) in ta se v konkretnem primeru v spisu tudi nahaja (s podpisom sodnice). Stranka pa prejme prepis izvirnika.
zagovornik – postavitev zagovornika po uradni dolžnosti – popravni sklep
Napaka v členu, na podlagi katerega je bil obtožencu postavljen zagovornik po uradni dolžnosti za čas predobravnavanega naroka, predstavlja formalno napako, ki jo je možno odpraviti s popravnim sklepom (prvi odstavek 365. člena ZKP), kljub temu, da zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti ni predvidena pritožba.
gradbena pogodba - dodatna dela - cena ključ v roke
Pri dogovoru „ključ v roke“ je treba upoštevati, da gre za dogovor, ki je s stališča izvajalca najmanj ugoden, vendar je pogodbeno dogovorjen. Cena, dogovorjena s klavzulo „ključ v roke“, obsega tudi vrednost nepredvidljivih del, torej tistih nepredvidenih del, ki jih v času sklenitve pogodbe izvajalec ni mogel predvideti, pa so nujna za dokončanje objekta. V primeru nepredvidljivih del izvajalec ne more zahtevati avtomatične spremembe pogodbe in plačila za ta dela. Glede na to, da je že nadzornica v tem postopku izpovedala, da se je pač en del strehe spremenil v (dodatno sporno) frčado, ker bi bilo sicer (pod streho) zgrajeno stanovanje povsem neuporabno, ta dela pa so bila celo predvidljiva, je treba stroške, ki so pri tem nastali, šteti v že dogovorjeno ceno po predmetni gradbeni pogodbi.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006800
ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 40.
ugotovitev lastninske pravice - zavarovanje pravice - začasna regulacijska odredba
Glede na ustaljeno sodno prakso je dopustno regulacijsko začasno odredbo izdati le v izjemnih primerih, ko je potrebno začasno urediti sporno pravno razmerje, ker ni mogoče drugače preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Glede na navedeno mora biti za izdajo regulacijske začasne odredbe kumulativno izpolnjena tudi predpostavka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja, česar pa tožeča stranka ni izkazala.
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi se predlog za izdajo začasne odredbe pokrival s tožbenim zahtevkom. Tožnica s tožbo zahteva, da se ugotovi, da je solastnica nepremičnine, s predlagano začasno odredbo pa zahteva, da se do pravnomočno zaključenega predmetnega pravdnega postopka prepoveduje rušenje in kakršnokoli onemogočanje uporabe objekta na tej nepremičnini. Z izdajo predlagane začasne odredbe se tako ne bi v ničemer prejudicirala odločitev o tožničinem zahtevku, zato v obravnavanem primeru tudi ni podlage za tako restriktivno razlago pogojev za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 272. člena ZIZ.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pavšalni pritožbeni razlogi
V sporu majhne vrednosti se sme odločba sodišča prve stopnje izpodbijati le zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) v točki 7 obrazložitve pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici.
- Tožnica v obravnavani zadevi zatrjuje nastanek (neposredne) škode na njenem premoženju, kraj oziroma območje tako zatrjevane škode (Občini S.o.D. in O.) pa je po veljavni zakonodaji EU in praksi Sodišča EU, na katero se sklicuje tudi toženka, upoštevna navezna okoliščina za določitev pristojnosti sodišča v sporih z mednarodnim elementom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016574
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2. ZLNDL člen 1. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - dobroverni lastniški posestnik - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - stanovanjska pravica - nesklepčnost tožbe
Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ne ve in niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ). V konkretnem primeru trditvena podlaga tožnice ni bila taka, da bi izkazovala, da je dobroverna lastniška posestnica.
Pritožnica (tožeča stranka) pravilno izpostavlja, da je predmet zahtevka po nasprotni tožbi ugotovitev veljavnosti (navideznosti ali ničnosti) pogodbe, ki predstavlja pravni temelj za odločanje v zadevi I Pg 878/2011. Glede na povzeto v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče v I Pg 878/2011 odločalo o denarnem zahtevku, medtem ko se zahtevek po nasprotni tožbi tiče temelja zahtevka.
Podana je kršitev določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
V obravnavani zadevi tožnica izpodbija odpoved neuvedenemu dedovanju, ki jo je v notarskem zapisu z dne 27.8.2008 podal tožničin dolžnik A.Š. starejši v zvezi z dedovanjem po svoji materi An.Š.. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe odločilno vprašanje, kdaj prične teči rok v primeru izpodbijanja te odpovedi, ki je podlaga za odločanje v zapuščinskem postopku in s tem podlaga za prenos lastninske pravice na tožence in ne na tožničinega dolžnika. Ker sporno razpolaganje ni povzročilo nobenih pravnih učinkov do smrti zapustnice, je po oceni pritožbenega sodišča potrebno šteti kot začetek teka roka za vložitev tožbe začetek učinkovanja izpodbijanega pravnega dejanja, to je od smrti zapustnice tožničinega dolžnika.
Pogodba ni bila nična, saj so bile v njej, čeprav ne po volji strank, ampak zaradi spoštovanja zakona, upoštevane omejitve pri prometu z zemljiščem in da izgradnja do tretje gradbene faze ni bila dogovorjena kot odložni pogoj, pač pa je postala del pogodbene vsebine izključno zaradi podreditve pravnega posla zakonskim omejitvam.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5, 111, 111/4, 142, 142/4.
fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve v soboto – prepozna dopolnitev pritožbe še z enim izvodom – zavrženje pritožbe
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
Sleherno razbijanje oziroma hrup še ne pomeni bistvenega motenja najemnika - lahko pomeni zgolj oviranje rabe. A slednje za utemeljitev kršitve najemne pogodbe ni dovolj.
Tožena stranka je bila kot organizator tekmovanja dolžna zagotoviti pogoje za varnost igralcev. To je narekovalo tudi izbiro strokovno usposobljenega sodnika, kar je tudi storila. Tudi, če bi šteli, da je kot ravnanje organizatorja šteti tudi ravnanje sodnika na tekmi, ki zanj deluje (147. člen Obligacijskega zakona) in bi ob neustrezni izbiri oz. neustreznem ravnanju samega sodnika, kar bi bilo vzrok škode, bila podana toženkina krivdna odgovornost, pa bi tožeča stranka morala trditve, da je konkretno sojenje predstavljalo v ključnem trenutku grobo kršitev pravil in standardov sojenja, dokazati.