ZGD-1 člen 404, 521, 521/1-7, 522. ZFPPIPP člen 421, 427.
prenehanje družbe - prisilna likvidacija po uradni dolžnosti - pristojnost
Postopek prisilne likvidacije izvede (likvidacijsko) sodišče (drugi odstavek 404. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1). Ta postopek pa je urejen v ZFPPIPP (členi od 419 do 423), kar pomeni, da v konkretnem primeru za odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije (izdaja sklepa o začetku likvidacije, ki inplicira tudi sprejem sklepa o tem, ali so podani vzroki za prenehanje družbe) ni pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o vpisih podatkov o pravni osebi v sodni register. Likvidacijsko sodišče, ki sprejme sklep o likvidaciji (katerega vsebina je tudi razlog za prenehanje), pa pošlje ta sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v sodni register (1. točka 421. člena ZFPPIPP).
URS člen 22, 23, 23/1, 29. ZKP člen 18, 18/2, 214, 214/1, 215, 215/1, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-8.
odredba za hišno preiskavo – obrazložena sodna odločba – pravica do poštenega postopka – enako varstvo pravic – pravica do sodnega varstva – pravna jamstva v kazenskem postopku – razveljavitev sodbe – bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Obrazložen predlog za odreditev hišne preiskave preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za hišno preiskavo in nato svojo odločitev skrbno obrazloži. Sklicevanje na predložene dokumente policije oz. tožilstva ne more nadomestiti sodnikove lastne presoje o tem, ali so pogoji za hišno preiskavo dejansko izpolnjeni.
žalitev sodišča ali stranke – žalitev pooblaščenca – denarna kazen – negativna vrednostna sodba – postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – revizija, ki jo vloži stranka sama – pravniški državni izpit – zavrženje revizije
Vrednostne opazke, ki jih tožnik izraža v pripravljalni vlogi, izražajo negativno vrednostno kritiko o pooblaščenki toženca („ni odnesla vsega potrebnega v času šolanja, pravično je njej neznanka, že kot tožilka se je posluževala podlih metod, laži in glej ga zlomka uspešno tudi kot odvetnica se poslužuje manipulacij, laži po načelu cilj opravičuje sredstvo; če bi imela kanček profesionalne morale bi zavrnila zastopanje goljufa), so objektivno žaljive in nedopustne, tako da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tožniku izreklo denarno kazen.
Izvršitelj je pričel opravljati izvršilna dejanja z rubežem premičnin že v letu 2011, vendar neuspešno. Nato so se neuspešni poskusi rubeža na istem naslovu opravljali še sedemkrat. Z vsakim neuspešnim poskusom rubeža so nastali izvršilni stroški, ki so se izplačali iz sredstev sodišča, njihova povrnitev pa se je naložila dolžniku. Ob določbah ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v skladu s katerimi mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, in ob določbi 88. člena ZIZ, ki omejuje nepotrebno ponavljanje neuspešnih rubežev, bi se moralo sodišče prve stopnje pri naložitvi plačila nastalih izvršilnih stroškov dolžniku konkretneje opredeliti glede njihove potrebnosti.
začetek stečajnega postopka – upnikova procesna legitimacija za vložitev predloga – kvaliteta upnikove terjatve za presojo dolžnikove insolventnosti – litispendenca – pritožba dolžnika – pavšalne pritožbene navedbe dolžnika, da je trajneje likviden
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za presojo dolžnikove insolventnosti ni potrebno, da bi bila upnikova terjatev, ki se v okviru le-te upošteva, judikatna. V kolikor je sporna, se mora sodišče o njenem obstoju prepričati na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je takšen postopek izvedlo in na podlagi vestne in skrbne ocene izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni dvoma o obstoju posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom in obstoju dolga dolžnika do upnika v višini 211.291,00 EUR. Takšno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se pridružuje razlogom zanjo.
Pritožnikovo stališče, da je podana litispendenca, je zmotno. O litispendenci govorimo, kadar o istem zahtevku med istima strankama tečeta dve pravdi. V danem primeru pa se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem obstoja upnikove terjatve le v okviru presoje upnikove procesne legitimacije v tem postopku oziroma dolžnikove insolventnosti.
predložitev dokazila o plačilu sodne takse – leasing – odstop od pogodbe – prodaja vozila – višina dolga
Tožnica je vozilo, ki je bilo predmet leasinga po odstopu od pogodbe, prodala za 3.150,00 EUR. Da je navedeni znesek iztržila s prodajo vozila, izhaja iz njenih trditev. Navedeni znesek je odštela od zatrjevanega toženčevega dolga. Sodni izvedenec in cenilec za motorna vozila pa je v pisnem izvedenskem mnenju in njegovih treh dopolnitvah ugotovil, da bi tožnica ob prodaji vozila zanj lahko iztržila 5.490,00 EUR, kolikor je tedaj znašala primerna tržna cena.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost – kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – duhovniški poklic – nadrejeni oziroma podrejeni položaj
Duhovniški poklic vsekakor pri vernikih vzbuja ugled, spoštovanje, tudi zaupanje, vendar pa takšen odnos vernikov do duhovnikov sam po sebi ne izkazuje podrejenega položaja vernikov, oziroma nadrejenega položaja duhovnika, temveč morajo za takšen zaključek obstajati konkretne okoliščine, ki tak odnos podrejenosti in nadrejenosti dejansko in določno potrjujejo. Zato je potrebno vprašanje, ali je bila ta okoliščina v konkretnem odnosu med obtožencem in oškodovancem izkazana, presojati tudi z vidika njunega poznanstva, srečevanja in medsebojnega odnosa pred skupnim dopustom.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1. Ustava člen 36. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-1006/13-20 z dne 9. 6. 2016. Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 17128/2010-78 z dne 31. 1. 2013.
hišna preiskava - obrazloženost odredbe za hišno preiskavo - dokazni standard - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz
Ključni pogoj, ki mora biti vedno izpolnjen, da se lahko opravi hišna preiskava je ustrezno izkazana obrazložena stopnja verjetnosti, da je posameznik storil določeno kaznivo dejanje, ki pa se je v času od odreditve hišne preiskave 8. 4. 1997 pa do odločitve prvega sodišča glede izkazane stopnje verjetnosti v zakonodaji spreminjala.
Sodišče, ki odloča o podanem predlogu za izločitev dokazov, presoja zakonitost izvedbe posamičnega dokaza po tistih procesnih predpisih, ki veljajo v času odločanja o zakonitosti tako izvedenega dokaza. Vprašanje vsebinske presoje zakonitosti in dopustnosti odredbe za hišno preiskavo v smeri (ne)obrazloženosti sporne odredbe za hišno preiskavo z dne 8. 4. 1997 je procesnega značaja, izhajajoč pri tem iz določbe prvega odstavka člena 215 ZKP, ki za odreditev hišne preiskave uzakonja procesni standard obrazloženosti tako izdane odredbe glede obstoja potrebnega dokaznega standarda verjetnosti.
Čeprav niti Ustava niti ZKP v času odreditve sporne odredbe za hišno preiskavo nista določala posebnega dokaznega standarda, ni mogoče šteti, da je zaradi tega bil poseg v zasebnost dopusten že ob obstoju razlogov za sum.
Ustavno sodišče RS je z odločbo Up-1006/13-20 z dne 9. 6. 2016 znova presojalo pomen obrazloženosti sodne odredbe za hišno preiskavo in pri tem znova opozorilo na (ne)dopustno odstopanje pri šibkih obrazložitvah glede ugotavljanja ustreznega dokaznega standarda. Ob upoštevanju aktualne prakse in stališč ESČP se je takšno prvotno stališče sodne prakse spremenilo in poudarilo, da kar zadeva obstoj potrebnega dokaznega standarda verjetnosti, ni dovolj zgolj sklicevanje na predlog tožilca in policije, temveč je potrebno razloge, na podlagi katerih se hišna preiskava odreja konkretizirati določno že v sami odredbi za hišno preiskavo, torej takšne razloge tudi obrazložiti, to pa je potrebno storiti še pred posegom v zasebnost posameznika in to v taki meri, da obrazloženi razlogi razumnega človeka prepričajo o obstoju utemeljenih razlogov za sum. Le taka obrazložitev odredbe za hišno preiskavo pa sodišču omogoča učinkovito (instančno) kontrolo. Naknadno utemeljevanje, da so bili pogoji za odreditev hišne preiskave izpolnjeni, pa ne zadošča za varovalo pred morebitnimi zlorabami.
Pravilno razumevanje navedene najnovejše odločitve US je po prepričanju pritožbenega sodišča v netoleriranju neobrazloženosti odredb za hišno preiskavo glede obstoja dopustnega dokaznega standarda, saj gre za poseg v zasebnost posameznika.
Ob ugotovljenem duševnem stanju tožnika v času podpisovanja sporne pogodbe, zaradi katerega je bila njegova sposobnost za razsojanje in razumevanje pomena posledic njegovega ravnanja bistveno okrnjena, je v zvezi s pomanjkanjem kakršnekoli razumsko utemeljene in logične podlage za neodplačni prenos deleža in odpoved vodstvenim funkcijam v družbi, verjetnost obstoja tožnikove terjatve izkazana. Iz ravnanja tožnika, ki je s sporno pogodbo brez nadomestila na toženo stranko prenesel delež v družbi, ki mu je pomenila največ, v kateri je bil zaposlen, v katero je vložil vse premoženje in življenjsko delo, verjetno izhaja, da tožnik v kritičnem času ni bil sposoben razumeti pravnih posledic sklenjenega posla.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sporna določba dejansko dva možna besedna pomena, v smislu tolmačenja pravdnih strank. Zato je sodišče prve stopnje upravičeno jezikovno razlago besedila dopolnilo z iskanjem skupnega namena pogodbenih strank.
stroški postopka – uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške – (ne)priglasitev stroškov postopka – razlogi – neobrazloženost
Ker je odločitev sodišča neobrazložena, je ni mogoče preizkusiti, kar je narekovalo razveljavitev odločbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085809
ZPP člen 224, 337, 337/1. OZ člen 180, 180/3.
odškodnina zaradi smrti – odškodninski zahtevek brata – trajnejša življenjska skupnost – pritožbene novote – nova dejstva – novi dokazi – pogoj nekrivde – pravno odločilno dejstvo – seznanitev z dejstvom – javna listina – čustvena povezanost
V primeru novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem postopku mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena stranka je zavarovalnica, zato je z dejstvom, nanašajočim se na uveljavljanje odškodnine, seznanjena, ko se z njim seznani oseba, ki zahtevke obravnava.
Tožnik, ki je šele v pritožbenem postopku izvedel za zatrjevano partnersko zvezo in dejstvo, da ima nečaka, v odgovoru na pritožbo sicer ne zatrjuje vpliva teh dejstev na njegov odnos s pok. polbratom. Ker pa zatrjuje zelo močno čustveno povezanost s pok. polbratom, ta pa je lahko posledica dejstva, da je imel pokojni tudi sam otroka podobne starosti, je na njun odnos lahko vplivalo tudi pokojnikovo očetovstvo. Dokaze, ki potrjujejo veliko čustveno povezanost tožnika s pok. polbratom (zaslišanje tožnikove matere), je zato treba presoditi tudi ob upoštevanju novo zatrjevanega dejstva: da je pokojni imel otroka podobne starosti kot je tožnik.
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da zaključek sodbe, da je bil vzrok za poškodbo tožnikovo neznanje, nima podlage v dokaznem postopku. Ne da bi bile natančneje ugotovljene okoliščine, v katerih je prišlo do nezgode, je enako verjeten tako zaključek, da je do nje prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je bilo posledica njegovega neznanja, kot tudi zaključek, da je do poškodovanja prišlo, čeprav je tožnik ravnal pravilno (v skladu s pravili, o katerih bi bil poučen na usposabljanju). Ob taki verjetnosti pa je zmoten zaključek, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastankom škode.
nujna pot – določitev nujne poti – nadomestilo za služnost – primerno nadomestilo
Pri določanju denarnega nadomestila po tretjem odstavku 89. člena SPZ je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot, še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine, kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084772
ZEN člen 8. ZPP člen 285, 324, 324/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – oblikovanje zahtevka – materialno procesno vodstvo – uvod sodbe – pomanjkljivosti v uvodu sodbe – povrnitev pravdnih stroškov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti spornih predmetov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – potrebni stroški
Ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat. Da bi bil zahtevek sklepčen, bi moral tožnik zato zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcelne številke 1/0 k. o. X, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec) označen z rezervirano parc. št. … k. o. X.
Pri enotnem sosporništvu je vrednost spornega predmeta lahko le ena. Velja namreč fikcija, da se enotni sosporniki zaradi usodne procesne povezanosti štejejo za eno stranko. Zato bi bilo pravilo o ločenih vrednostih spornih predmetov glede vsakega enotnega sospornika v nasprotju z bistvom tega instituta.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4. OZ člen 6.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – oglaševanje posojanja denarja preko interneta – skrbnost dobrega gospodarstvenika – predlog za podaljšanje preizkusnega obdobja – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Dolžniku, ki je znotraj relevantnega 5 letnega obdobja pred uvedbo stečajnega postopka najel 700,00 EUR posojila, ki je le za dobrih 30,00 EUR višje od njegovih mesečnih prejemkov, pa četudi je njegova plača mesečno obremenjena z 223,00 EUR posojila, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da je prevzel obveznost, nesorazmerno z njegovim premoženjskim stanjem. Prvostopenjska odločitev, oprta na presojo, da je očitani ugovorni razlog podan zato, ker se od trenutka najema posojila do trenutka poteka roka za preizkus terjatev stanje dolga ni posebno bistveno spremenilo, nima opore v materialnem pravu.
Če upnik ve, da mu dolžnik zgolj iz plače ni sposoben vrniti dolgovanega zneska tako, kot se je zavezal, o tem, ali ima še kakšno drugo premoženje, pa se ni niti poskušal prepričati, tak upnik ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo upnika na podlagi ovire za odpust obveznosti.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084800
ZVEtL člen 1, 7, 7/4, 30, 30/4, 30/6. SZ člen 9, 12, 12/3, 16. ZPN člen 7. ZOR člen 460.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – zemljišče za redno rabo stavbe – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočegazemljišča – dejanska etažna lastnina
Vprašanje, ali je bilo zemljišče, ki je bilo v lokacijskem ali drugem upravnem dovoljenju določeno kot zemljišče, namenjeno redni rabi stavbe, v času izdaje dovoljenj v lasti investitorjev (med katerimi je bila tudi prva nasprotna udeleženka) ali ne, na presojo obsega pripadajočega zemljišča na podlagi primarnega kriterija po četrtem odstavku 7. člena ZVEtL ne more vplivati.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 12, 12/2, 13, 13/2, 18, 22, 54, 118, 118/1, 118/2. ZDR člen 17, 18. ZUJIK člen 82.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - novinar - nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - reintegracija
Tožnik je pri toženi stranki na podlagi pogodb o sodelovanju opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar infokanala, in sicer do februarja 2015 v obsegu, ki ustreza polnemu delovnemu času redno zaposlenih (oziroma celo večje število ur), v marcu 2015 in aprilu 2015 pa je tožnik opravil le še 90 oziroma 11 ur. Delo je opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom tožene stranke, pri čemer je delal v prostorih toženke, z njenimi delovnimi sredstvi in po vnaprej predvidenem delovnem času, svojo prisotnost je tudi evidentiral. Delo je opravljal za plačilo, ki ga je (na podlagi izdanih računov) dobil mesečno, v organiziran delovni proces tožene stranke pa se je vključil prostovoljno in na enak način kot redno zaposleni pri toženi stranki. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ima razmerje med pravdnima strankama vse elemente delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se skladno z 2. odstavkom 12. člena ZDR-1 domneva, da sta stranki sklenili pogodbo za nedoločen čas, ker nista sklenili pisne pogodbe in s tem omejili časa trajanja same pogodbe. Glede na to, da je med strankama obstajalo delovno razmerje, pa bi moralo to biti odpovedano skladno z ZDR-1 (po postopku in iz razlogov, kot jih predvideva ZDR-1). Zato je sodišče prve pravilno ugotovilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila skladna z ZDR-1, zaradi česar je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja nezakonito.
Tožena stranka delovnega mesta novinar infokanala, ki ga je tožnik opredelil v svojem zahtevku za reparacijo in reintegracijo nima, zato je odločitev sodišča prve stopnje o reitnegraciji preuranjena. Glede na ugotovitve, da je bilo tožnikovo delo po pogodbah o poslovnem sodelovanju večopravilno in da se večopravilnost pojavlja tudi pri drugih delovnih mestih, zaradi česar bi tožena stranka iz svojega seznama delovnih mest lahko določila primerno večopravilno delovno mesto, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožnika, naj konkretizira, na katero delovno mesto zahteva reintegracijo. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.