ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 180, 180/1, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
vročilnica - javna listina – dokazna moč – trditveno in dokazno breme – vsebina pošiljke – pomanjkljiva pošiljka
Na tožeči stranki je bilo dokazno breme za trditev, da ji navedeni sklep ni bil vročen. Po oceni pritožbenega sodišča je tožeča stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila. Predložila je namreč kopijo „Knjige prejete pošte“, iz katere izhaja, da je dne 22. 3. 2016 prejela zgolj plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek, ki jo je nato pravočasno plačala, in navedla, kako pri njej poteka evidentiranje prejete pošte, v dokaz česar je predlagala zaslišanje svojih štirih zaposlenih delavcev, ki skrbijo za pošto. Tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, da iz zapisa vsebine pošiljke izhaja, da naj bi se ji vročali dve sodni pisanji, saj sta bili le-ti navedeni le z oznakami obrazcev ((g.P8-vl(d1) r.št. 7,Nal_34a_1(d6) r.št. 6)). Zato od nje ni mogoče zahtevati, da bi morala sodišče nemudoma obvestiti, da v ovojnici ni vseh listin, ki so bile na vročilnici navedene kot vsebina pošiljke.
nasilje v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni rabi – podaljšanje ukrepa – žrtev in povzročitelj nasilja – skupna lastnika stanovanja – nadomestilo za uporabo skupnega stanovanja – načelo sorazmernosti – načelo pravičnosti
ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.
ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075346
ZOdvT člen 3, 20, 20/1, 21, 21/1. ZST-1 člen 32, 32/3. ZPP člen 158, 158/1, 165, 165/2.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - razširitev zahtevka - odmera odvetniških stroškov - odvetniška nagrada - način določanja nagrad in višina nagrade - zvišana vrednost spornega predmeta med pravdo
Po določbi prvega odstavka 3. člena ZOdvT se nagrade določajo v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške tarife. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, zato ima pritožnik prav, da znaša vrednost predmeta seštevek zneskov 102.500,00 EUR in 113.264,28 EUR.
Prvi odstavek 21. člena ZOdvT določa, da se, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena ZST-1 določa, da se, če se vrednost predmeta postopka spremeni zaradi razširitve tožbenega zahtevka, kot vrednost za plačilo takse vzame povečana vrednosti. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084542
URS člen 35, 37. ZPP člen 414.
dokaz, pridobljen s kršitvijo osebnostnih pravic – varstvo otrokovih pravic – zvočno snemanje telefonskega razgovora – varstvo tajnosti drugih občil – določitev stikov z otrokom
Glede izvedbe dokaza s poslušanjem zvočnega zapisa telefonskega razgovora med pravdnima strankama, ki ga je v pritožbi predlagal toženec, je treba pojasniti, da toženčevo zvočno snemanje telefonskega razgovora pravdnih strank, brez da bi bila o tem seznanjena tožnica, predstavlja nedopustno dejanje, s katerim je toženec posegel v pravico tožnice do zasebnosti iz 35. člena URS in v pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil iz prvega odstavka 37. člena URS, zato je treba takšen dokaz kot nedovoljen zavrniti. Le izjemoma, če bi bile izkazane posebej utemeljene okoliščine, bi bil takšen poseg dopusten, če bi bilo le na ta način mogoče prepričljivo ugotoviti in zavarovati koristi otrok iz 56. člena URS, s tem, da bi tudi v takšnem primeru moralo sodišče upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici dati prednost. Teh izjemnih okoliščin pa toženec ne zatrjuje.
končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - pritožba zoper sklep - načrt razdelitve splošne razdelitvene mase - ovira za končanje stečajnega postopka
Pravilno je sicer stališče pritožnikov, da se stroški stečajnega postopka plačajo pred terjatvami upnikov, vendar ne v primeru, če nastane obveznost stečajnega dolžnika za plačilo pravdnih stroškov po razdelitvi stečajne mase upnikom.
Če unovčene stečajne mase ni več, v njeno breme tudi ni mogoče opraviti plačil.
Upraviteljica je plačilo izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi. Dejstvo, da sodišče še ni odločilo o zahtevi tožencev za povračilo pravdnih stroškov pa tudi ni ovira za končanje stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084824
OZ člen 50, 564. ZPP člen 7, 212, 286b.
pogodba o preužitku – ničnost – simulacija – navidezna pogodba – darilo – aleatornost – dejansko stanje – dokazna ocena
Za pogodbo o preužitku je značilno, da je aleatorna, kar pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Tveganje je ena ključnih značilnosti aleatornih pogodb. Po smrti preživljanca zato na zahtevo nujnih dedičev ni mogoče opraviti obračuna in morebitne presegajoče vrednosti obravnavati kot darilo. Tožnik v trditveni podlagi tožbe utemeljuje, da je sklenjena pogodba nična oziroma fiktivna, ker naj bi bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja ter je v resnici šlo za prikrito darilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086125
URS člen 22, 23. KZ-1 člen 87, 87/1. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/2.
denarna kazen – neizterljivost denarne kazni – izvršitev odločb – način izvršitve denarne kazni – izvršitev neizterljive denarne kazni s spremembo v kazen zapora – uklonilni zapor – neuspešnost prisilne izvršbe – obročno plačilo denarne kazni – rok za podajo predloga za obročno odplačevanje – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Izvršitev denarne kazni, ki je ni mogoče niti prisilno izterjati, s spremembo v kazen zapora, nima nobene relevantne povezave z institutom uklonilnega zapora iz prekrškovnega postopka.
V postopku odločanja po prvem odstavku 87. členu KZ-1 posebna izjava obsojenca ni zakonsko predvidena.
Predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih bi moral obsojenec podati najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.
zapuščina – denarna socialna pomoč – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – občina – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče zapuščino razdeliti med vse upnike, vključno z občino, nima pravne podlage. Nasprotuje tudi namenu omejitve dedovanja iz 128. člena ZD, po katerem je do premoženja zapustnika, ki je nastalo oziroma je ostalo ohranjeno zaradi prejete pomoči, upravičen dajalec te pomoči. Sicer pa zakon dajalcu pomoči ne priznava zgolj obligacijskopravnega zahtevka na povrnitev vrednosti dane pomoči, ampak mu omogoča pridobitev lastnine na ustreznem delu zapustnikovega premoženja.
ZIZ člen 29, 29a, 53, 53/2, 57, 58, 58/3, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – tožba na ugotovitev, da premoženje sodi v zapuščino – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – vročitev odgovora na ugovor – pravica do izjave
Ker v ugovornem postopku sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke v vlogi z dne 26. 4. 2016, s tem, ko pred odločitvijo toženki ni dalo možnosti, da bi odgovorila na vlogo tožeče stranke, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izpodbijanje oporoke – razveljavitev oporoke – napake v obliki – pisna oporoka pred pričama – vprašanje pristnosti podpisov oporočnih prič – dokazni predlog – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnica je poleg zaslišanja oporočnih prič predlagala še dokaz z izvedencem grafologom. Sodišče prve stopnje je ta njen dokazni predlog neupravičeno zavrnilo. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da je lahko že na podlagi izpovedi prič ugotovilo, da sta se podpisali na oporoki, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Gre za očitno kršitev enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Sodišče namreč sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza le, če je ta dokaz že uspel, ne pa tudi obratno.
stvarna služnost – ukinitev služnosti – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost služnosti – dejansko stanje – dokazovanje
Lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje stvarne služnosti, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. Gre za primere, ko je služnost še zmeraj v korist gospodujoče nepremičnine, vendar je ne kaže obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine kot je korist gospodujoče nepremičnine.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 12, 12/2, 13, 13/2, 18, 22, 54, 118, 118/1, 118/2. ZDR člen 17, 18. ZUJIK člen 82.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - novinar - nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - reintegracija
Tožnik je pri toženi stranki na podlagi pogodb o sodelovanju opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar infokanala, in sicer do februarja 2015 v obsegu, ki ustreza polnemu delovnemu času redno zaposlenih (oziroma celo večje število ur), v marcu 2015 in aprilu 2015 pa je tožnik opravil le še 90 oziroma 11 ur. Delo je opravljal nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom tožene stranke, pri čemer je delal v prostorih toženke, z njenimi delovnimi sredstvi in po vnaprej predvidenem delovnem času, svojo prisotnost je tudi evidentiral. Delo je opravljal za plačilo, ki ga je (na podlagi izdanih računov) dobil mesečno, v organiziran delovni proces tožene stranke pa se je vključil prostovoljno in na enak način kot redno zaposleni pri toženi stranki. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ima razmerje med pravdnima strankama vse elemente delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se skladno z 2. odstavkom 12. člena ZDR-1 domneva, da sta stranki sklenili pogodbo za nedoločen čas, ker nista sklenili pisne pogodbe in s tem omejili časa trajanja same pogodbe. Glede na to, da je med strankama obstajalo delovno razmerje, pa bi moralo to biti odpovedano skladno z ZDR-1 (po postopku in iz razlogov, kot jih predvideva ZDR-1). Zato je sodišče prve pravilno ugotovilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila skladna z ZDR-1, zaradi česar je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja nezakonito.
Tožena stranka delovnega mesta novinar infokanala, ki ga je tožnik opredelil v svojem zahtevku za reparacijo in reintegracijo nima, zato je odločitev sodišča prve stopnje o reitnegraciji preuranjena. Glede na ugotovitve, da je bilo tožnikovo delo po pogodbah o poslovnem sodelovanju večopravilno in da se večopravilnost pojavlja tudi pri drugih delovnih mestih, zaradi česar bi tožena stranka iz svojega seznama delovnih mest lahko določila primerno večopravilno delovno mesto, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožnika, naj konkretizira, na katero delovno mesto zahteva reintegracijo. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 211, 211/2.
protiustavnost zakona – prekinitev postopka – zahteva za oceno ustavnosti – pogoji za vložitev zahteve za oceno ustavnosti
Pritožbeno sodišče prekine postopek in vloži zahtevo za oceno ustavnosti le, če v okviru pritožbenega odločanja ugotovi, da je zakon, ki bi ga moralo pritožbeno sodišče uporabiti, protiustaven.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4. OZ člen 6.
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – oglaševanje posojanja denarja preko interneta – skrbnost dobrega gospodarstvenika – predlog za podaljšanje preizkusnega obdobja – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Dolžniku, ki je znotraj relevantnega 5 letnega obdobja pred uvedbo stečajnega postopka najel 700,00 EUR posojila, ki je le za dobrih 30,00 EUR višje od njegovih mesečnih prejemkov, pa četudi je njegova plača mesečno obremenjena z 223,00 EUR posojila, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da je prevzel obveznost, nesorazmerno z njegovim premoženjskim stanjem. Prvostopenjska odločitev, oprta na presojo, da je očitani ugovorni razlog podan zato, ker se od trenutka najema posojila do trenutka poteka roka za preizkus terjatev stanje dolga ni posebno bistveno spremenilo, nima opore v materialnem pravu.
Če upnik ve, da mu dolžnik zgolj iz plače ni sposoben vrniti dolgovanega zneska tako, kot se je zavezal, o tem, ali ima še kakšno drugo premoženje, pa se ni niti poskušal prepričati, tak upnik ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo upnika na podlagi ovire za odpust obveznosti.
odškodnina – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – rekreativen športnik – duševne bolečine zaradi nedokončanega študija – pravno priznana škoda – premoženjska škoda – stroški zdraviliškega zdravljenja – nadstandardna oskrba
Res je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem materialnopravno zmotno upoštevalo tudi dejstvo, da tožnik ni mogel dokončati študija v načrtovanem roku. Toženka utemeljeno izpostavlja, da ta okoliščina ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Kot nevšečnosti med zdravljenjem se namreč lahko upoštevajo le tiste neprijetnosti (različni medicinski posegi, nega, terapije in podobno), ki se jim oškodovanec mora izpostaviti zaradi zdravljenja svojih poškodb, ne pa tudi morebitne nadaljnje posledice, ki jih oškodovanec v zvezi s svojim zdravljenjem trpi na drugih področjih svojega življenja.
Toženka neutemeljeno nasprotuje tudi prisojeni odškodnini za stroške nadstandardne oskrbe v zdravilišču, za katero je tožnik moral plačati 91,00 EUR. Dejstvo, da je bil po odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije upravičen le do standardne namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču, ni odločilno. Glede na izdano odločbo in izvedensko mnenje gre brez dvoma za izdatek, ki je bil potreben za tožnikovo zdravljenje. Tožnik je prepričljivo izpovedal, da so mu v zdravilišču, kamor je bil napoten na zdravljenje, lahko ponudili le dražjo, nadstandardno oskrbo. Toženka nasprotnega ni dokazala.
sprememba tožbe - obveznost plačila - razlika v plači - invalid III. kategorije invalidnosti - premestitev
Tožnica vtožuje plačilo razlike v plači med dejansko obračunano in izplačano plačo in plačo, ki bi ji pripadala po sklenjeni pogodbo o zaposlitvi, ki je veljala pred nastankom invalidnosti. Tožnica je bila z odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Pravdni stranki sta sklenili dve novi pogodbi o zaposlitvi, v katerih je bila določena nižja plača, kot bi tožnici pripadala po prvi pogodbi o zaposlitvi. V 136. členu podjetniške kolektivne pogodbe je določeno, da se lahko delavki, stari 50 let, za katero se na podlagi mnenja medicine ugotovi zmanjšana delovna zmožnost, ponudi druga pogodba o zaposlitvi, vendar ji pripada enaka plača, kot jo je prejemala po prejšnji pogodbi, če je to zanjo ugodneje. Tožnici, ki je po nastanku invalidnosti dopolnila 52 let, v primeru sklenitve druge pogodbe o zaposlitvi pripada enaka plača, kot jo je prejemala po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060363
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3. ZUreP-1 člen 105, 105/2. ZPP člen 1.
odškodnina – manjvrednost nepremičnine zaradi razlastitve – škoda, ki presega običajne meje – pristojnost pravdnega sodišča
Če je zaradi izgradnje ceste sadno drevje na nepremičnini tožnikov zdaj res izpostavljeno večjemu onesnaženju, sama nepremičnina pa je izgubila svojo prejšnjo vrednost zaradi slabšega razgleda, oteženega dovoza ter povečanega hrupa in prahu s ceste, bi tožnika v skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ lahko zahtevala plačilo za to zatrjevano škodo le, če presega običajne meje.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – intenzivnost in trajanje telesnih bolečin – napačna ugotovitev dolžine bolniškega staleža v izvedenskem mnenju – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – dejansko stanje – dokazovanje – dokaz z izvedencem – pisno izvedensko mnenje
Ugotovitev o trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin, ki temelji na tožnikovi izpovedbi in izvedenskem mnenju, ki je strokovno, preverljivo, razumljivo in zato prepričljivo, je pravilna.
ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena določa, da se proti sklepu o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona lahko pritožijo samo upniki.
Pritožnica ni upnica v tem stečajnem postopku in tega tudi ne zatrjuje. Zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče jo je glede na navedeno kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
začetek stečajnega postopka – upnikova procesna legitimacija za vložitev predloga – kvaliteta upnikove terjatve za presojo dolžnikove insolventnosti – litispendenca – pritožba dolžnika – pavšalne pritožbene navedbe dolžnika, da je trajneje likviden
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za presojo dolžnikove insolventnosti ni potrebno, da bi bila upnikova terjatev, ki se v okviru le-te upošteva, judikatna. V kolikor je sporna, se mora sodišče o njenem obstoju prepričati na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je takšen postopek izvedlo in na podlagi vestne in skrbne ocene izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni dvoma o obstoju posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom in obstoju dolga dolžnika do upnika v višini 211.291,00 EUR. Takšno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se pridružuje razlogom zanjo.
Pritožnikovo stališče, da je podana litispendenca, je zmotno. O litispendenci govorimo, kadar o istem zahtevku med istima strankama tečeta dve pravdi. V danem primeru pa se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem obstoja upnikove terjatve le v okviru presoje upnikove procesne legitimacije v tem postopku oziroma dolžnikove insolventnosti.