davek na dodano vrednost (DDV) - molk organa druge stopnje - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavanem primeru je pritožbeni organ po vloženi tožbi zaradi molka organa izdal upravni akt, s katerim je dokončno odločil o tožnikovi obveznosti in tožnik pri tožbi ne vztraja (3. odstavek 39. člena ZUS-1). Zato je sodišče ob upoštevanju odločbe US RS odločilo o stroških upravnega spora po 1. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah ZPP.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - plačilo preživnine za otroka
Po dvanajstem odstavku 114. člena ZDoh-2 lahko uveljavlja posebno olajšavo zavezanec, ki prispeva k preživljanju otroka in to v davčnem letu, za katero se odmerja dohodnina oziroma uveljavlja davčna olajšava. Ni torej dovolj, da se, kot navaja drugostopni organ, sredstva „namenijo“ za otroka, ampak morajo biti ta sredstva otroku oziroma tistemu, ki ga vzdržuje, dana na razpolago.
ZDen člen 6, 6/2, 68. ZUP (1986) člen 217, 217/2, 292, 292/2.
denacionalizacija - začasna odredba - namen izdaje začasne odredbe - zavarovanje za škodo
Namen izdaje začasne odredbe po določbi 68. člena ZDen je preprečitev razpolaganja s premoženjem, ki bi lahko onemogočilo vračanje v obliki in obsegu postavljenega zahtevka. Nevarnost, da bi utegnilo priti do takega razpolaganja, je nedvomno izkazana v primerih, kadar je zahtevana oblika vračanja sporna in obstajajo nasprotni interesi med udeleženimi strankami.
Izpodbijani sklep je nezakonit, ker prvostopni organ ni odločil o predlogu tožeče stranke, da hkrati z začasno odredbo za čas do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari naloži položitev zavarovanja za nastalo premoženjsko škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo predlagane začasne odredbe v primeru, da z odločbo o glavni stvari zahtevku stranke z interesom ne bi bilo ugodeno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZGO-1 člen 158.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - izvršitev ukrepa - odklop iz javnega elektro omrežja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Inšpekcijski ukrep (odklop iz javnega elektro omrežja) po določbi 158. člena ZGO-1 predstavlja zgolj nadaljevanje izvršilnega postopka po izdaji sklepa o ugotovitvi izvršljivosti (predhodnega) inšpekcijskega ukrepa (odločba z dne 18. 9. 2007 je med drugim določala tudi prepoved izvršbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture), ne vsebuje pa odločitve o materialni pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Takšno obveznost tožeče stranke je vsebovala že inšpekcijska odločba z dne 24. 7. 2007 kot izvršilni naslov.
Za pridobitev stvarne služnosti z odločbo državnega organa in za pridobitev na podlagi zakona se ne zahteva še vpisa v zemljiško knjigo – drugače kot v primeru nastanka stvarne služnosti na podlagi pravnega posla (1. odstavek 215. člena SPZ).
Ker se služnost že po samem zakonu prenese na vse parcele, ki nastanejo z delitvijo gospodujoče nepremičnine, vknjižba ni konstitutivnega pomena.
Glede na navedeno je tožnica za potrebe gradbenega postopka izkazala stvarno pravico na zemljišču, na podlagi katere ima pravico uporabljati to zemljišče za dostop do svoje parcele v obsegu, kot jo določa v sodni poravnavi določena služnost.
ZUstS člen 23, 23/1, 23a. ZSZ člen 61, 61-3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Nova Gorica (1997) člen 8, 9, 10, 11, 11b, 14. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (10.08.2004) člen 1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje glede na dejavnost - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - nova dejstva in dokazi
V skladu z navedeno določbo ZSZ/84 in tudi stališčem Ustavnega sodišča različno točkovanje posameznih dejavnosti samo po sebi ni nedopustno oziroma v neskladju z Ustavo in zakonom. Zato na podlagi posplošenega zatrjevanja o nerazumno višjem obremenjevanju tožnika, ki izvaja dejavnost trgovine na drobno z motornimi gorivi, ni mogoče sprejeti sklepa o očitno neutemeljenem razlikovanju posamičnih zavezancev za plačilo NUSZ.
Glede na določbo 23.a člena ZUstS in 1. odstavka 23. člena ZUstS sodišče na Ustavno sodišče ne more vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti podzakonskega akta
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - podaritev kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - davčni postopek - načelo pomoči stranki
Ker gre za uveljavljanje davčne ugodnosti (pravice do odloga ugotavljanja davčne obveznosti), je po presoji sodišča predpisani rok za priglasitev iz 331. člena ZDavP-2 šteti za materialni in s tem prekluzivni, kar pomeni, da s potekom roka pravica do uveljavljanja ugodnosti ugasne.
Ker gre za uveljavljanje davčne ugodnosti, pa tožnik tudi ne more uspešno uveljavljati kršitve načela (gotovosti, seznanjenosti in) pomoči iz 7. člena ZDavP-2, saj se to načelo prvenstveno nanaša uveljavljanje procesnih pravic in ne na uveljavljanje upravičenj, ki izhajajo iz materialnega predpisa (ZDoh-2).
Odločba o razlastitvi je bila izdana na podlagi tedaj veljavnega ZRPPU, ki v času tožnikove vloge za vrnitev razlaščenega kmetijskega zemljišča ni več veljal, pač pa je tedaj razlastitev urejal ZSZ, pred tem pa ZRPPN. Glede na prehodne določbe ZRPPN in ZSZ je ZRPPU prenehal veljati tudi v delu glede odločanja o razlastitvi, vključno z možnostjo, da se (na podlagi 22. člena) zahteva odprava izdane odločbe. Kasnejša ureditev v ZRPPN oziroma v ZSZ, po kateri se v primeru, če razlastitveni upravičenec v enem letu po dokončnosti gradbenega dovoljenja ni začel z gradnjo, zaradi katere je bila nepremičnina razlaščena, sklep o razlastitvi razveljavi, in sicer na predlog razlaščenca, ki ga ta vloži pri sodišču, ki je na prvi stopnji odločilo o razlastitvi (38. člen ZSZ), po presoji sodišča za odločitev ni pomembna, saj se lahko nanaša le na sklepe (odločbe) o razlastitvi, izdane na podlagi tega (kasnejšega) in ne na podlagi prejšnjega zakona.
V času tožnikove vloge za vrnitev razlaščenega kmetijskega zemljišča ZRPPU ni več veljal, pač pa je veljal ZRPPN. ZRPPU je, glede na prehodne določbe ZRPPN, prenehal veljati tudi glede odločanja o razlastitvi, vključno z možnostjo, da se(na podlagi 22. člena) zahteva odprava izdane odločbe. Kasnejša ureditev v ZRPPN, po kateri se na enak način in v enakem roku lahko na zahtevo prejšnjega lastnika razlaščene nepremičnine zahteva odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi, po presoji sodišča za odločitev ni pomembna, saj se lahko nanaša le na odločbe o razlastitvi, izdane na podlagi tega – kasnejšega in ne na podlagi prejšnjega zakona.
zahteva za denacionalizacijo - rok za uveljavljanje zahteve - zadružno premoženje - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo zadružnega premoženja
ZZad je stopil v veljavo 28. 3. 1992, kar pomeni, da se je rok za uveljavljanje zahtev za vračilo zadružnega premoženja glede na določbe 64. člena ZDen iztekel 28. 3. 1994. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica z vlogo z dne 13. 11. 1996 pravočasno uveljavljala vračilo zadevnih zemljišč.
davčna izvršba - izpolnitev davčnih obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - blokada sredstev pri banki - zamudne obresti
Kot izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, je rok plačila po izvršilnem naslovu 4. 2. 2008. Izpodbijani sklep o izvršbi z dne 5. 2. 2008 je bil izdan zakonito, potem, ko dolžnik svoje obveznosti ni prostovoljno poravnal. Zato je očitani dan zamude tožniku v obliki zamudnih obresti (74,13 EUR) utemeljeno obračunan.
Tožnik ni z ničemer izkazal, da je imel namen dolg prostovoljno poravnati, pa ga ni mogel, ker so bila sredstva blokirana (npr. z nalogom banki za prenos sredstev na račun tožene stranke v roku za izpolnitev). Zato njegovi očitki, da ni mogel pravočasno plačati naloženega zneska davka zaradi po njegovem neupravičene blokade sredstev na transakcijskem računu v času od 11. 10. 2007 do 6. 2. 2008, na pravilnost v tej zadevi obravnavanega sklepa o davčni izvršbi, ne vplivajo.
ZDDV člen 40, 40/2. ZDDV-1 člen 63, 67, 76. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2004) člen 110.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - zloraba pravic - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - fiktivni posli z nedelujočimi družbami
Pogoji za vračilo vstopnega DDV tožniku niso podani, saj je tudi po mnenju sodišča ugotovljena navideznost poslov po spornih računih, ki pomenijo zlorabo pravic in so v nasprotju s ciljem, ki ga zasleduje ZDDV, tožniku pa je mogoče očitati, da je vedel, da gre za transakcije, katerih namen je zloraba pravic. V primerih, kot je obravnavani, gre za mreže, v katerih eden od udeleženih, t.i. missing trader državni blagajni ne plača zneska DDV, ki ga zaračuna, drugi pa ga odbije.
postopek podelitve koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti - ustreznost ponudbe - nepravilna ponudba
V postopku pridobitve koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti je ponudba nepravilna, če ponudnik relevantna dejstva prijavi tako, da obstaja dvom, ali jih bo lahko izpolnil.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 76/2, 79, 79/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 10, 10/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obračunsko območje
Šteje se torej, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme, na katero je mogoče izvesti priključke in s tisto, ki jo je mogoče uporabljati v obračunskem območju, v katerem se nahaja zemljišče zavezanca za plačilo komunalnega prispevka.
Ker ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem, kot npr. pri vodovodu ali kanalizaciji, za odmero ni relevantno, ali javna pot (cesta) sega vse do tožnikovega zemljišča. Bistveno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju, in da jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljiščih v zasebni lasti.
Glede na predmet razpisa (oddaja oglasnih objektov oz. oglasnih mest v najem na nepremičninah, na katerih ima toženka stvarno ali drugo pravico) in pravno podlago zanj izpodbijani sklep ni upravni akt, sprejet v postopku odločanja v upravni zadevi, v kateri bi se odločalo o tožnikovi pravici ali pravni koristi na področju upravnega prava. Toženka je namreč objavila javni razpis v funkciji gospodarjenja z občinskim premoženjem, torej kot gospodarski subjekt in ne v izvrševanju svoje oblastne funkcije oziroma v izvrševanju javnega pooblastila.
javni razpis - merila za ocenjevanje vlog - dokazila - točkovanje - nova dejstva in dokazi
Vsak, ki se prijavi na razpis, mora natančno preveriti celotno razpisno dokumentacijo, to je tudi obrazce in priloge, in na ta način ugotoviti, katera dokazila so zahtevana v razpisni dokumentaciji in na podlagi katerih bo mogoče pridobiti pričakovano število točk.
Določbo, ki izbranemu izvajalcu nalaga odstranitev objektov za oglaševanje v tam določenem roku, sodišče razume kot oviro za inšpektorjevo ukrepanje pred potekom tega roka, ne pa kot določbe, ki je lahko podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa.
Pojem sklepčnosti tožbe se nanaša na vprašanje zadostnosti navedb o pravno pomembnih dejstvih, ne pa na obseg predloga, kateri upravni akt naj se odpravi.
Sodišče je sprejelo presojo zakonitosti sklepa, s katerim je bil ustavljen postopek v zvezi z imenovanjem notarja. Pri tem je upoštevalo, da zoper sklep ni pritožbe, ker jo ZN ne določa (3. odstavek 13. člena ZUP). Kljub temu, da ne gre za odločbo o (ne)imenovanju za notarja, pa je presojo sprejelo ob logični razlagi 7. odstavka 10. člena ZN v povezavi z določilom 4. odstavka 64. člena ZUS-1 ter 23. in 157. člena Ustave, ki zagotavljajo strankam učinkovito sodno varstvo. Pri tehtanju glede sprejema te razlage je upoštevalo, da bi v primeru, da bi izpodbijani sklep zavrglo (za kar govori dejstvo, da gre za procesni sklep, ki ga ni mogoče šteti za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1), bila (lahko) tožniku kršena ustavna pravica do pravnega sredstva kot tudi do sodnega varstva. Takšno stališče pa bi bilo v nasprotju z načelom pravne države in zato v nasprotju z namenom zakonodajalca. Iz navedenih razlogov je sprejelo razlago 7. odstavka 10. člena ZN, da je upravni spor določen tudi za obravnavani primer, ko se je ustavil postopek v zvezi z imenovanjem notarja. Pri tem je tudi upoštevalo, da je tožena stranka odločila v ponovljenem postopku na podlagi
davčna izvršba - davčna izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - nadaljevanje davčne izvršbe - predmet davčne izvršbe
V obravnavani zadevi obveznosti davčnega dolžnika niso bile poplačane, česar tožnica niti ne zatrjuje, zato je po mnenju sodišča prvostopni organ, s tem, ko je izdal v tem sporu izpodbijani sklep, utemeljeno nadaljeval pravočasno začeto izvršbo, to pot z drugim predmetom davčne izvršbe.