inšpekcijski ukrep - posegi v prostor - vodno soglasje
Poseg izgradnje zidu iz betonskih zidakov na vodnem območju ter pesjakov na priobalnem območju, četudi kot dejanje samopomoči zaradi grozeče nevarnosti poplav, ni dovoljen brez pridobljenega vodnega soglasja oziroma ne sodi pod nobeno od izjem 5., 6. ali 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - pripadnost posebni družbeni skupini - resna škoda - subsidiarna zaščita
Za izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca mora biti kumulativno podanih več elementov in pri tožniku niso podani razlogi preganjanja (pripadnost določeni skupini ljudi) in že zaradi tega mu ni mogoče priznati statusa begunca. Obveznemu služenju vojaškega roka so torej podvrženi vsi prebivalci razen nekaterih izjem, zato ni mogoče govoriti o preganjanju, ki bi bilo podano zaradi nekih posebnih individualnih okoliščin na strani tožnika.
Splošno nehumano in poniževalno stanje v zaporih, ki so ga deležni vsi zaporniki, in možnost nastanka škode zaradi tega stanja, ne more biti podlaga za priznanje subsidiarne zaščite, saj iz ugotovljenega dejanskega stanja ni razvidno, da bi šlo za namerno diskriminatorno obravnavo prav določenih skupin zapornikov, med katere bi sodil tudi tožnik.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akti, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopenjskega upravnega organa, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopenjski upravni organ o zahtevku oziroma o vlogi vlagatelja za ugotovitev statusa kmetijske organizacije, glede katere je bila odločitev razveljavljena, odločati ponovno.
kmetijstvo - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - povračilo škode
Tožeča stranka po 18. členu ZUOPPSKP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev za pomoč iz naslova ZUOPPSKP, saj GERK, za katerega je vlagatelj podal vlogo, ni bil zajet v končni oceni škode in zaradi navedenega njegovi podatki niso bili vključeni v dokumentacijo ocene škode, ki jo je Uprava RS predala Agenciji.
ZKme-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 7. Uredba o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka (2016) člen 5, 8, 8/2.
ukrepi kmetijske politike - neposredna plačila v kmetijstvu - varstvo pravic stranke - upravičenec do nepovratnih sredstev - stranka
Organi morajo v skladu s 7. členom ZUP pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Navedeno določilo se nanaša na stranke postopka. Tožnik pa v obravnavanem primeru ni stranka postopka, saj ni nosilec kmetijske dejavnosti in tako ni upravičen uveljavljati zahtevek za izplačilo sredstev za izjemno izravnalno pomoč proizvajalca mleka v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka in prvim odstavkom 17. člena ZKme-1.
brezplačna pravna pomoč - sklep o popravi pomote - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker obrazložitev sklepa o stroških, nima vseh sestavin obrazložitve po določbi 214. člena ZUP, sklepa ni mogoče preizkusiti.
V nadaljevanju je tožena stranka izdala popravni sklep o stroških. Tožena stranka s tem, da je tožnici s popravnim sklepom dodatno in drugače odmerila stroške zastopanja kot po prvotno izdanem sklepu, ni (zgolj) popravljala pomote. Za izdajo popravnega sklepa na podlagi 223. člena ZUP torej ni imela pravne podlage. Spremenjeno odločbo bi namreč lahko izdala le na podlagi izrednega pravnega sredstva po določbah ZUP.
davčni dolg - odpis - odpis in delni odpis - samostojni podjetnik posameznik - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki
Glede prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo ni mogoče postopati po določbah 101. člena ZDavP-2, saj se ta ne uporablja za samostojne podjetnike posameznike, bodisi aktivne bodisi tiste, ki so prenehali opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe se je v obravnavani zadevi iztekel dne 8. 4. 2019, tožba pa je bila vložena priporočeno po pošti dne 10. 4. 2019. Tožba je prepozna, zato jo je sodišče zavrglo kot prepozno.
Tožena stranka svoje presoje, da ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi se tožnik utemeljeno bal napadov skupine Boko Haram, ni utemeljila na oceni, da tožnikove navedbe o tem niso verodostojne, temveč na ugotovitvah, da se je napad pripadnikov te skupine na tožnikovo hišo zgodil dve leti pred njegovim odhodom iz Nigerije ter da v Lagosu, od koder prihaja tožnik, ni varnostnih težav ali incidentov, povezanih z skupino Boko Haram. Prav tako je ocenila, da tožnik ne predstavlja grožnje tej ekstremistični skupini, zato ni nevarnosti, da bi ga pripadniki te skupine želeli usmrtiti. Tožnik ne izpodbija nobene od teh ugotovitev, zato so tožbene navedbe v zvezi z ogroženostjo tožnika s strani skupine Boko Haram neutemeljene.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - materialni pogoj
Informacijski pooblaščenec je pravilno ugotovil, da je zahtevani dokument označen s stopnjo tajnosti zaupno, tajni podatki pa predstavljajo izjemo do dostopa do podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa je nadalje Informacijski pooblaščenec tudi pravilno ugotovil, da je sicer podan formalni kriterij za določitev dokumenta za tajnega, ne pa tudi materialni kriterij. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta (očitno lahko) nastale škodljive posledice na enem izmed področij, navedenih v 5. členu ZTP.
Tožeča stranka ni niti specificirala področja, kamor naj bi škodljive posledice lahko segale in še manj take posledice na navedenih področjih v oceni predvidela. Zgolj verjetnost obstoja gospodarske škode (zaradi morebitne nepodelitve navedenih nepovratnih sredstev projekta oziroma višjih cen ponudb pri javnih naročilih) namreč ne zadošča za določitev stopnje tajnosti po 5. členu ZTP, ne da bi se hkrati to nanašalo na našteta interesna področja iz 5. člena ZTP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje - upravičena odsotnost
Tožnica je RS zapustila 1. 7. 1991, torej pred izbrisom, njena odsotnost pa je trajala več kot eno leto. Navedeno pomeni, da tožničin odhod iz RS ni posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prav tako pa niso podane ovire za vrnitev iz zakonsko določenih razlogov, zato torej tožničina odsotnost ne predstavlja upravičene odsotnosti in posledično tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje.
Tožničin dejanski datum odhoda iz Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni v vzročno-posledični zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
okoljevarstveno soglasje - Natura 2000 - območje natura 2000 - predhodni postopek - previdnostno načelo - vplivi na okolje
Presoja ukrepov za preprečitev, zmanjšanje in odpravo škodljivih posledic nameravanega posega presega okvir odločanja v predhodnem postopku, v katerem se na podlagi pridobljenih strokovnih mnenj ugotavlja le ali bi nameravani poseg glede na svoje značilnosti, lokacijo in predvidene učinke lahko negativno vplival na okolje in zdravje ljudi. Ugotovitev ter ocena dolgoročnih, kratkoročnih, posrednih in neposrednih vplivov nameravanega posega (v okolje, na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja) pa je predmet druge faze odločanja – to je postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja. V tem postopku se potem, ko se na podlagi strokovne ocene vplivov na okolje podrobneje ugotovijo možni negativni učinki posega, presoja tudi učinkovitost, primernost in izvedljivost predvidenih ukrepov za zmanjšanje, odpravo in preprečitev ugotovljenih učinkov posega.
Ker je bilo v postopku pred upravnimi organi s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da bi nameravani poseg (zlasti v primeru nesreče oziroma ob nespoštovanju predvidenih zaščitnih ukrepov) lahko imel pomembne vplive na varovani območji Natura 2000, je pravilna ugotovitev organa, da je za namene in poseg treba izvesti presoji vplivov na okolje. Vodilo pri odločanju sodišča je bilo tudi načelo previdnosti, ki je eno temeljnih načel evropskega okoljskega prava.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Kršiteljica je bila poučena, da kolikor zahteve za sodno varstvo ne vloži, lahko plača tudi polovico izrečene globe. Kot izhaja iz spisovnega gradiva upravnega organa, kršiteljica pravnega sredstva (zahteve za sodno varstvo) zoper izdan plačilni nalog ni vložila, tega pa ne uveljavlja niti v tožbi pred tem sodiščem, zaradi česar je predmetni plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv in je tako bila odločitev tožene stranke o začetku izvršbe pravilna in zakonita.
dobiček iz kapitala - davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost ob pridobitvi - vrednost ob odsvojitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi - cenitveno poročilo - tožbena novota
Tožnica je v tožbi navedla, da predstavlja cenitveno poročilo odziv na poziv toženke k podaji pripomb in posredovanju dokazil v drugem davčnem postopku (tj. v postopku za odmero davka na promet nepremičnin), tožničina ugotovitev o vrednosti ¼ parcele št. 1094/1 ob odsvojitvi pa izhaja iz tega cenitvenega poročila. To pa po presoji sodišča ne zadosti vsebinskim pogojem za dopustnost tožbenih novot, ki sta določena v drugem stavku 52. člena ZUS-1. Tožnica je bila glede tega, za odločitev v tem davčnem postopku (torej v postopku odmere dohodnine od kapitalskega dobička) ključnega vprašanja, pasivna in je dokaz o vrednosti ¼ parcele št. 1094/1 ob odsvojitvi pridobila šele aprila 2019, torej šele po izdaji odločbe drugostopenjskega davčnega organa v tej zadevi, in je šele tedaj očitno ugotovila vrednost sporne nepremičnine, kakršno sedaj zatrjuje s tožbo.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bil s postopanjem prvostopenjskega organa pravni položaj tožnika kakorkoli poslabšan oziroma da bi bil izpodbijani sklep zanj neugoden. Z izpodbijanim sklepom se le ugotavlja, da je imel tožnik na dan 5. 10. 2016 neporavnane obveznosti v znesku 20.127,67 EUR, pri čemer pravno podlago za izterjavo dolgovanih obveznosti predstavljajo izvršilni naslovi, ki so navedeni v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju pa iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se izvršba ne uvede, ker so obveznosti v celoti poravnane. Tožniku se torej z izpodbijanim sklepom ne nalaga nobena obveznost, zato po presoji sodišča izpodbijani sklep za tožnika nima nikakršnih posledic.
ZBPP člen 26, 28, 28/1, 28/1-2, 28/5, 30, 30/6, 37, 37/3, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetniku - mediacija - mediacijski postopek
Glede na to, da je tožnik skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je tožena stranka navedla izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za vložitev tožbe, zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka) ter natančno opredelila zadevo, za katero je odobrena BPP (vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem), tožnik zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičen tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije.
davek od dohodka pravnih oseb - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - povezane osebe - zloraba davčnih predpisov
Po določbah 58. člena ZDavP-2 je plačnik davka oseba, ki v svoje breme izplača dohodek, od katerega se izračuna, odtegne in plačuje davčni odtegljaj. Bistveno za opredelitev plačnika davka je torej, kdo v svoje breme dohodek izplača. To pa je bila v konkretnem primeru tožeča stranka, ki je nesporno opravila izplačilo kupnine za poslovne deleže na podlagi sklenjene prodajne pogodbe fizičnim osebam in s tem postala plačnik davka iz 58. člena ZDavP-2.
ZDDV-1 člen 46, 52, 52/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 5, 6.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - pogoji za oprostitev plačila - dobava blaga - prevoz blaga - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - dokazno breme - subjektivni element - malomarnost - zloraba
5. člen Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga določa, da se CMR sestavi ob dobavi blaga v treh izvirnikih, ki jih podpišeta pošiljatelj in prevoznik. Prvi izvod dobi pošiljatelj, drugi spremlja blago, tretjega pa obdrži prevoznik. Če bi tožnik dejansko ob dobavi obravnavanega blaga sestavil predmetni CMR, ki ga je predložil kasneje davčnemu organu, bi navedeno moralo izhajati tudi iz poslovnih knjig tožnika. Predložena prevozna listina - CMR o dobavi predmetnega blaga ne vsebuje verodostojnih podatkov o dobavi blaga po računih, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal oprostitev obračuna DDV.
Da bi tožnik vsaj moral vedeti, da z obravnavanem poslom sodeluje pri zlorabi davčnega sistema izhaja iz načina plačila kupnine za predmetni vozili, iz neskladnih navedb tožnika glede hrvaških registrskih tablic za predmetni vozili ter podatkov glede registrskih tablic, ki izhajajo iz predmetnega CMR, iz navedb različnih datumov izročitve blaga. Kot dober strokovnjak, ki opravlja dejavnost cestnega prometa in vzdrževanja ter popravil vozil bi moral tudi po presoji sodišča poznati predpise o prevozu vozil znotraj Slovenije ter v tujino, kakor tudi poznati obliko posameznih vrst registrskih tablic.
izdaja računa - potrditev računa - nemožnost izvršitve ukrepa
Spora ni, da je prišlo do prekinitve internetne povezave, kot tudi ne o tem, da tožnik ni ravnal skladno z 9. členom ZDavPR, ki določa postopek v primeru nezmožnosti izdaje računa z enkratno identifikacijsko oznako računa.