dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje - upravičena odsotnost
Tožnica je RS zapustila 1. 7. 1991, torej pred izbrisom, njena odsotnost pa je trajala več kot eno leto. Navedeno pomeni, da tožničin odhod iz RS ni posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prav tako pa niso podane ovire za vrnitev iz zakonsko določenih razlogov, zato torej tožničina odsotnost ne predstavlja upravičene odsotnosti in posledično tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje.
Tožničin dejanski datum odhoda iz Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni v vzročno-posledični zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
ZKme-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 7. Uredba o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka (2016) člen 5, 8, 8/2.
ukrepi kmetijske politike - neposredna plačila v kmetijstvu - varstvo pravic stranke - upravičenec do nepovratnih sredstev - stranka
Organi morajo v skladu s 7. členom ZUP pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Navedeno določilo se nanaša na stranke postopka. Tožnik pa v obravnavanem primeru ni stranka postopka, saj ni nosilec kmetijske dejavnosti in tako ni upravičen uveljavljati zahtevek za izplačilo sredstev za izjemno izravnalno pomoč proizvajalca mleka v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka in prvim odstavkom 17. člena ZKme-1.
kmetijstvo - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - povračilo škode
Tožeča stranka po 18. členu ZUOPPSKP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev za pomoč iz naslova ZUOPPSKP, saj GERK, za katerega je vlagatelj podal vlogo, ni bil zajet v končni oceni škode in zaradi navedenega njegovi podatki niso bili vključeni v dokumentacijo ocene škode, ki jo je Uprava RS predala Agenciji.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akti, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopenjskega upravnega organa, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopenjski upravni organ o zahtevku oziroma o vlogi vlagatelja za ugotovitev statusa kmetijske organizacije, glede katere je bila odločitev razveljavljena, odločati ponovno.
brezplačna pravna pomoč - sklep o popravi pomote - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker obrazložitev sklepa o stroških, nima vseh sestavin obrazložitve po določbi 214. člena ZUP, sklepa ni mogoče preizkusiti.
V nadaljevanju je tožena stranka izdala popravni sklep o stroških. Tožena stranka s tem, da je tožnici s popravnim sklepom dodatno in drugače odmerila stroške zastopanja kot po prvotno izdanem sklepu, ni (zgolj) popravljala pomote. Za izdajo popravnega sklepa na podlagi 223. člena ZUP torej ni imela pravne podlage. Spremenjeno odločbo bi namreč lahko izdala le na podlagi izrednega pravnega sredstva po določbah ZUP.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Kršiteljica je bila poučena, da kolikor zahteve za sodno varstvo ne vloži, lahko plača tudi polovico izrečene globe. Kot izhaja iz spisovnega gradiva upravnega organa, kršiteljica pravnega sredstva (zahteve za sodno varstvo) zoper izdan plačilni nalog ni vložila, tega pa ne uveljavlja niti v tožbi pred tem sodiščem, zaradi česar je predmetni plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv in je tako bila odločitev tožene stranke o začetku izvršbe pravilna in zakonita.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZIntPK člen 13, 13/5, 15, 15/2.
subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožena stranka je v postopku, ki ga je vodila proti tožnici na podlagi Obvestila o nadaljevanju postopka preiskave, dne 21. 11. 2019 izdala ugotovitve o konkretnem primeru. Tožnica je s tem pridobila pravico, da zoper ugotovitve o konkretnem primeru sproži redni upravni spor, v katerem lahko (med drugim) uveljavlja, da je bila z izvedbo postopka pred toženo stranko kršena prepoved ponovnega sojenja o isti stvari in na ta način poseženo v njene pravice iz 23. in 31. člena Ustave. Ker ji je v obliki rednega upravnega spora na ta način zagotovljeno drugo sodno varstvo, niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZUS-1 za obravnavanje tožbe v tej zadevi.
ZNPPol člen 112,112/1,117,123,123/2,125,125-1,125-7. ZVOP-1 člen 9,9/1. ZKP člen 148,153. ZPNOVS člen 25, 25/1. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010) člen 11,19,19/1.
varstvo osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - poseg v zasebnost - policijska pooblastila - evidenca - hramba podatkov - pooblastila policije v predkazenskem postopku
Izrecno in jasno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, ima tožnica le v ZKP.
Sodišče je pri presoji upoštevalo, da (i) ZKP načeloma prepoveduje, da bi se občutljiva gradiva, pridobljena z ukrepi, ki na tajen in prikrit način posegajo v človekove pravice in svoboščine, hranila drugje kot pri sodišču in (ii) da morajo biti vsa zakonska določila v zvezi s PPU jasna, razumljiva, določna, nedvoumna in predvidljiva. Za obravnavano zadevo to pomeni, da bi tožnica imela pravno podlago za obdelavo iz PPU izvirajočih osebnih podatkov le v primeru jasne zakonske določbe, ki bi takšno obdelavo predvidevala kot izjemo od siceršnjega pravila ZKP o izključnem sodnem hranjenju takšnih podatkov.
Določba prve točke 125. člena ZNPPol je splošna, velja za vse vrste postopkov in kaznivih dejanj. Jasne in nedvoumne podlage za to, da bi se v evidenci kaznivih dejanj obdelovali osebni podatki, pridobljeni s PPU, ZNPPol ne daje.
Določbi 148. člena ZKP, ki ureja delovanje policije v predkazenskem postopku ter 112. člena ZPPol, ki ureja obdelavo osebnih podatkov s strani policije, sta generalni določbi, ki na splošni ravni urejata nekatere pristojnosti policije. PPU pa so posebna kategorija ukrepov, ki zaradi izjemno invazivnega poseganja v človekovo zasebnost terja posebno zakonsko ureditev. Ureditev PPU v ZKP tako natančno določa pristojnosti organov pregona v zvezi s temi ukrepi. Ob upoštevanju izhodišča, da mora biti ureditev PPU določna in predvidljiva, pravil o izvedbi PPU ni mogoče dopolnjevati z generalnimi zakonskimi določbami o pristojnostih policije.
Sodišče v obravnavani zadevi zakonitost izpodbijane odločbe presoja z vidika varstva osebnih podatkov in ne z vidika dovoljenosti dokazov v kazenskem postopku. Dejstvo, da določen dokaz v kazenskem postopku ni dovoljen, ne more imeti vpliva na vprašanje, ali je obdelava podatkov, ki izhajajo iz tega dokaza, skladna z zahtevami ZVOP-1.
Tožnica je v zvezi s PPU zadolžena le za njihovo operativno izvedbo, nato pa mora gradivo, pridobljeno s temi ukrepi, nemudoma posredovati državnemu tožilcu. Zakon torej ne predvideva kakršnegakoli dodatnega tožničinega postopanja z zvezi s temi podatki, kar pomeni, da tožnica nima podlage za njihovo proučevanje in vključevanje v kazensko ovadbo oz. njeno dopolnitev.
ZKP je v razmerju do ZVDAGA lex specialis, zato ZVDAGA za izsledke PPU ne velja.
javni razpis - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - povezane osebe
Za povezana podjetja preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki usklajeno delujejo, je mogoče šteti podjetja, če je iz analize pravnih in ekonomskih odnosov, ki obstajajo med njimi, jasno razvidno, da preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki delujejo usklajeno, tvorijo samostojno gospodarsko enoto. Za fizične osebe šteje, da delujejo usklajeno, če se dogovorijo, da bodo vplivale na poslovne odločitve zadevnih podjetij, tako da za ta podjetja ni mogoče reči, da so gospodarsko neodvisna.
Ministrstvo v izpodbijani odločbi nekonkretizirano ugotavlja, da sta obe podjetji povezani, ker so fizične osebe na vodilnih mestih s polnimi pooblastili za zastopanje iste tako, da lahko usklajeno delujejo in imajo vpliv na poslovne odločitev povezanih podjetij, vendar pa ta zaključek ni obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu tudi ni določno ugotovljeno, kako bi naj potekala povezava med fizičnimi osebami, preko katerih bi naj prej navedeni podjetji skupno delovali, niti ni konkretnih ugotovitev (razen povzemanja podatkov AJPES) o dejavnosti, ki jo opravljajo na istih upoštevnih oziroma sosednjih trgih, saj ni nobenih ugotovitev o tem, za katere trge konkretno gre.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 20/3, 28, 30, 30-2, 31, 31-2.
mednarodna zaščita - status begunca - izključitveni razlog - preganjanje - nedržavni subjekt - kriminalna združba - krvno maščevanje - status subsidiarne zaščite - resna škoda
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik s sodbo Višjega sodišča v ... št. K ... z dne 22. 10. 2001 pravnomočno obsojen na 20 let zaporne kazni zaradi kaznivega dejanja poskusa umora. Čeprav tožena stranka ni izrecno ugotovila, ali gre pri poskusu umora za hudo kaznivo dejanje in ali je za takšno dejanje v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora najmanj treh let, je (navedena) ugotovitev tožene stranke, da je pri tožniku podana izključitvena klavzula, pravilna. Čim pa je podana izključitvena klavzula, pa ni podlage za priznanje subsidiarne zaščite.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - materialni pogoj
Informacijski pooblaščenec je pravilno ugotovil, da je zahtevani dokument označen s stopnjo tajnosti zaupno, tajni podatki pa predstavljajo izjemo do dostopa do podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa je nadalje Informacijski pooblaščenec tudi pravilno ugotovil, da je sicer podan formalni kriterij za določitev dokumenta za tajnega, ne pa tudi materialni kriterij. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta (očitno lahko) nastale škodljive posledice na enem izmed področij, navedenih v 5. členu ZTP.
Tožeča stranka ni niti specificirala področja, kamor naj bi škodljive posledice lahko segale in še manj take posledice na navedenih področjih v oceni predvidela. Zgolj verjetnost obstoja gospodarske škode (zaradi morebitne nepodelitve navedenih nepovratnih sredstev projekta oziroma višjih cen ponudb pri javnih naročilih) namreč ne zadošča za določitev stopnje tajnosti po 5. členu ZTP, ne da bi se hkrati to nanašalo na našteta interesna področja iz 5. člena ZTP.
Odlok o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov (2009) člen 25. ZUP člen 214, 237, 273. ZBPP člen 46.
vračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določba 273. člena ZUP obravnava situacijo spremembe ali odprave odločbe upravnega organa v zvezi z upravnim sporom. Iz izreka odločbe z dne 23. 11. 2018 pa nikjer ne izhaja, da bi bila v predmetnem sodnem sporu izpodbijana odloča z odločbo z dne 23. 11. 2018 odpravljena ali spremenjena.
V konkretnem primeru je organ prve stopnje v svoji odločbi ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev brezplačne vozovnice. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, na kakšen način je to ugotavljal in na podlagi česa je to ugotovil. Razvidno ni niti, katerega izmed pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 25. člena Odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov tožnik ne izpolnjuje. Posledično izpodbijana odločba nima obrazložitve skladne z 2., 3., 5. in 6. točko prvega odstavka 214. členom ZUP.
V predmetni zadevi je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo tožbe v upravnem sporu in za sestavo ene pripravljalne vloge. Organ za Bpp je tožnikovi odvetnici izplačal znesek 238,68 EUR iz naslova brezplačne pravne pomoči. Za take primere ZBPP določa, da so nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca stroški sodnega postopka. Posledično je sodišče toženi stranki naložilo, da znesek v višini 238,68 EUR nakaže v korist proračuna Republike Slovenije, preostalih 46,32 EUR pa tožeči stranki.
inšpekcijski ukrep - posegi v prostor - vodno soglasje
Poseg izgradnje zidu iz betonskih zidakov na vodnem območju ter pesjakov na priobalnem območju, četudi kot dejanje samopomoči zaradi grozeče nevarnosti poplav, ni dovoljen brez pridobljenega vodnega soglasja oziroma ne sodi pod nobeno od izjem 5., 6. ali 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1.
odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dokazovanje - dokazno breme - ocena davčne osnove
Tožnik v postopku ni izkazal, da bi stanovanje na naslovu ..., Novo mesto kupil zgolj formalno in da naj bi bil dejanski kupec tega stanovanja njegov brat A.A. ter, da naj bi slednji tudi plačal kupnino za navedeno stanovanje. Davčni organ je razloge za takšen zaključek sprejel na podlagi obširnega ugotovitvenega postopka, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijane odločbe (stran 29 do 44) za to navedel tudi prepričljive in argumentirane razloge, ki jih kot pravilne sprejema tudi sodišče.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izvršljivost
Glede izvršljivosti tožena stranka pravilno pojasni, da v skladu s 87. členom ZDavP-2 pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži izvršitve odločbe, in da je zato, kljub vloženi pritožbi, izvršljiva že prvostopna odločba. Obračun davčnih odtegljajev in obračun DDV pa vloži zavezanec sam in je izvršljiv s predložitvijo davčnemu organu, kar pomeni, da so tako v primeru odmernih odločb kot obračunov davka podani pogoji za davčno izvršbo, čim obveznosti na njihovi podlagi niso bile poravnane. Da bi bile obveznosti po kateremkoli od navedenih izvršilnih naslovov pred izdajo sklepa poravnane, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
ZBPP člen 26, 28, 28/1, 28/1-2, 28/5, 30, 30/6, 37, 37/3, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetniku - mediacija - mediacijski postopek
Glede na to, da je tožnik skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je tožena stranka navedla izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za vložitev tožbe, zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka) ter natančno opredelila zadevo, za katero je odobrena BPP (vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem), tožnik zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičen tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije.
ZDoh-2 člen 37, 37/1, 44, 44/1, 44/1-3, 44/1-4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 7.
dohodnina - akontacija dohodnine - plačilo prispevkov za socialno varnost - stroški v zvezi z delom - terenski dodatek - stroški prevoza - službeno potovanje - napotitev na delo v tujini
Tožnik s tožbenimi trditvami, da so bili enaki pavšalni potni nalogi predloženi, ker se kilometrine dokazujejo le enkrat, potem pa se obračunavajo pavšalno glede na dejanske kilometre in dejansko prisotnost na terenu, razvidno iz gradbenih dnevnikov in obračunov, ki ostajajo na pavšalnem nivoju in tudi dokazno nepodprte, ni uspel izpodbiti ugotovitev iz izpodbijane odločbe, pri čemer tožnik niti ne zanika, da ni priložil dokazil, da je posamezna pot res nastala, in da v potnih nalogih ni jasno opredeljen namen posamezne poti. Trditve o tem, da so potni nalogi pavšalni, ker je šlo vsakič za pot v isti kraj in ker dejanska prisotnost izhaja iz gradbenih dnevnikov in izdanih obračunov, pa niso relevantne, saj se tožniku v obravnavanem primeru ne očita kot sporna sama dolžina poti in s tem število obračunanih kilometrov, temveč se mu pavšalnost očita vezano na opis namena posamezne poti, poleg tega pa v postopku tudi niso bili predmet presoje nobeni gradbeni dnevniki in obračuni.
Organ je ugotovil, da so bili delavci na delo v tujino napoteni, v takšnem primeru pa se šteje, da se kraj opravljanja dela v tujini upošteva kot sedež delodajalca, kot običajno prebivališče delavcev pa se upošteva trenutno prebivališče delavca v tujini, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Tako je do neobdavčenega terenskega dodatka upravičen v tujino napoteni delavec le, če ga delodajalec napoti iz kraja, kamor je delavec sicer napoten, v drugi kraj.
davek na dediščine in darila - nastanek davčne obveznosti - razpolaganje z nepremičnino - pogoji za odmero davka
Iz listin je bilo v konkretnem primeru razvidno, da je B.B., to je darovalka po sporazumu, z nepremičnino razpolagala že pred sklenitvijo sporazuma, ki ga je predložil v odmero tožnik in da predmet prenosa in s tem obdavčitve več ne obstoji. To pa pomeni, da ni pogojev za odmero po predloženem sporazumu in zato je finančni organ ravnal pravilno, ko je postopek odmere ustavil.
izdaja računa - potrditev računa - nemožnost izvršitve ukrepa
Spora ni, da je prišlo do prekinitve internetne povezave, kot tudi ne o tem, da tožnik ni ravnal skladno z 9. členom ZDavPR, ki določa postopek v primeru nezmožnosti izdaje računa z enkratno identifikacijsko oznako računa.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - pravica do odbitka DDV - simuliran pravni posel
Na podlagi okoliščin, ki so bile ugotovljene v postopku, je imel davčni organ upravičen dvom o tem, da so bile omenjene storitve res opravljene. Tožnik je namreč predložil račune, ki vsebujejo zgolj navedbo „razvoj pametne razsvetljave“, brez prilog, iz katerih bi izhajajo katera dela so bila opravljena. Tudi iz pogodbe, ki jo je tožnik sklenil z družbo A. d.o.o., ne izhajajo določila, ki so v pogodbenem odnosu pomembna, kar je pravilno ugotovil že prvostopenjski organ. Sami računi prav tako ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa 82. člen ZDDV-1. Vse to pa so tudi po presoji sodišča pomembne okoliščine (čeprav so že same po sebi zadosten razlog za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV) za to, da tožnik pri poslovanju z družbo A. d.o.o. ni bil dobroveren.
Po presoji sodišča se tožnik utemeljeno sklicuje, da je izpodbijana odločitev pomanjkljiva ter ni ustrezno obrazložena. Obrazložitev izpodbijane odločitve se sklicuje na ugotovitve prvotnega postopka. Glede na to, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, bi morale ugotovitve, na katerih temelji izpodbijana odločitev, biti ugotovljene v ponovljenem postopku. V ponovljenem postopku bi moral davčni organ dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, popolno ugotoviti, tožniku pa omogočiti, da sodeluje v postopku, v katerem ima tudi pravico do zaslišanja.