davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izvršljivost
Glede izvršljivosti tožena stranka pravilno pojasni, da v skladu s 87. členom ZDavP-2 pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži izvršitve odločbe, in da je zato, kljub vloženi pritožbi, izvršljiva že prvostopna odločba. Obračun davčnih odtegljajev in obračun DDV pa vloži zavezanec sam in je izvršljiv s predložitvijo davčnemu organu, kar pomeni, da so tako v primeru odmernih odločb kot obračunov davka podani pogoji za davčno izvršbo, čim obveznosti na njihovi podlagi niso bile poravnane. Da bi bile obveznosti po kateremkoli od navedenih izvršilnih naslovov pred izdajo sklepa poravnane, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - običajno bivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov
Glede na to, da je bil sklenjen Sporazum med Republiko Slovenijo in zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, bi po presoji sodišča moral davčni organ v obravnavani zadevi v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDoh-2 upoštevati določila navedenega sporazuma. Slednjega pa davčni organ pri izpodbijani odločitvi ni upošteval.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4, 101, 101/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se (15-dnevni) rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi ne glede na to okoliščino.
davek od dohodkov pravnih oseb - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba - vročanje - elektronsko vročanje - vročanje pisanj v varni elektronski predal - fikcija vročitve
Tožnica ni verjetno izkazala okoliščin, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenih dejanj, in razlogov, ki jih je pretežno dopolnil drugostopenjski organ. Ker ni sporno, da so bila sporna pisanja na način iz 85.a člena vročena tožnici v času, ko je navedena določba že veljala, in kar je takšen način vročanja v davčnih zadevah zakonsko predpisan, tožnica nima prav, da bi morala predhodno soglašati s takšnima načinom vročanja, saj zakon česa takega ne predpisuje.
ZVO-1 člen 51a, 51a/1, 51a/2, 51a/4. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/1.
okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - tovarniška hala - vplivi na okolje - celovita presoja vplivov na okolje
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, in je tudi povzeto v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je prizadeta stranka po prejemu mnenja Ministrstva za zdravje, ki je predlagalo izvedbo presoje vplivov na okolje zaradi uporabe nevarnih snovi izocianata in poliola, spremenila poseg tako, da se na lokaciji nameravanega posega ne bo vršilo proizvodnje poliuretanske izolacije. Na podlagi teh podatkov je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da se pri obratovanju predmetnega posega ne bodo uporabljale snovi, ki bi lahko povzročile večje nesreče, s čimer so bili po oceni prvostopenjskega upravnega organa odpravljeni vplivi, ki jih je Ministrstvo za zdravje prepoznalo kot pomembne. Tožnik tem ugotovitvam ne ugovarja, zato jih sodišče šteje kot nesporne.
ZUP člen 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 267/1. ZGO-1 člen 62, 62/1, 62/2, 62/3.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - pravni interes
Samo dejstvo, da je tožnik imetnik služnostne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje GD, ne pomeni, da je s tem njegov pravni interes izkazan in da je zato njegova udeležba v postopku obvezna.
Posameznik, ki želi vstopiti v določen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, mora konkretno neposredno pravno korist za vstop v postopek izkazati.
GZ člen 29, 35, 35/2, 35/2-3, 35/5, 35/6, 43, 43/1, 43/1-1, 45. ZUP člen 133. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 60.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - popolna vloga - sprememba zahtevka
Sprememba zahtevka, ki jo omogoča 133. člen ZUP, učinkuje od postavitve spremenjenega zahtevka, zato se tožnik ne more sklicevati, da bi moral organ šteti, da je bila vloga z dne 15. 6. 2018 popolna, ker s spremembo zahtevka oziroma mnenjem Elektra z dne 20. 9. 2018 izkazovanje pravice graditi na parcelah 1751/20 in 1754 k.o. ... (ki sta bili predmet poziva na dopolnitev) ni več potrebno iz razloga, ker se tam gradnja elektro priključka ne bo izvajala.
V obravnavani zadevi sodišče rok iz šestega odstavka 35. člena ZUP šteje za instrukcijski, za kršitev instrukcijskih rokov pa ni predvidenih posledic, ki bi imele vpliv na vsebinsko obravnavo zadeve.
Iz predložene dokumentacije iz leta 2015 (s strani tožnice in toženke) in razlogov drugostopne odločbe izhaja, da je tožnica v letu 2015 uspela z oprostitvijo plačila turistične takse na podlagi izkazane invalidnosti moža, za kar je bila pravna podlaga v tretji alineji prvega odstavka 8. člena Odloka/13. Organ druge stopnje se pri zavezi tožnice za plačilo turistične takse in razlagi pravne podlage, da ni razlogov za oprostitev, opira na 6. člen Odloka o turistični taksi na območju Mestne občine Koper. Sodišče pritrjuje organu, da v 6. členu Odloka in ne drugih njegovih določbah, ni podlage za oprostitev plačila turistične takse, zaradi okoliščine, kot jo zatrjuje tožnica in jo je določala tretja alineja prvega odstavka 8. člena Odloka/13.
Da bi bila izpodbijana odločba nična in ne bi imela pravnih posledic zaradi kršitve prvega odstavka 222. člena ZUP, tožnica napačno meni. Rok, določen v prvem odstavku 222. člena ZUP, je inštrukcijski, poleg tega izpodbijana odločba ni bila izdana na zahtevo strank, pač pa po uradni dolžnosti. Na molk drugostopnega organa v zvezi s trajanjem reševanja pritožbe, se tožnica pri izpodbojni tožbi zoper prvostopno odločbo, kot razlog njene nezakonitosti, ne more uspešno sklicevati.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostaven objekt - odmik objekta od parcelne meje - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Trditve prvostopenjskega organa, da je obravnavani količek objekt, ki se uvršča med enostavne objekte in da je njegova gradnja v nasprotju z Odlokom, ker količek, ki je del dvoriščne ograje, ni postavljen najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, so pavšalne, neobrazložene in splošne do te mere, da ne ustrezajo standardu obrazloženosti odločbe po 214. členu ZUP, saj organ za te svoje navedbe ni navedel nobenih argumentov in svoje presoje o tem tudi ni z ničemer konkretiziral. Razlogov o odločilnih dejstvih tudi drugostopenjski organ ni ustrezno dopolnil in ni odpravil pomanjkljivosti prvostopenjske odločbe.
Iz podane obrazložitve izpodbijanih sklepov izhajajo razumni in konkretni razlogi za toženkino oceno tožnikove prijave. Vsebinske pomanjkljivosti Programa niso zgolj pavšalno navedene, ampak so po oceni sodišča v zadostni meri konkretno obrazložene ter iz njih ni razbrati arbitrarnega ravnanja toženke. Z navajanjem razumnih in konkretnih razlogov v obrazložitvi izpodbijanih sklepov tako toženka ni posegla v tožnikovo pravico varovanja enakih možnosti, da bi na Javnem razpisu konkuriral pod enakimi pogoji kot ostali prijavljeni in v skladu z določbo 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). V vsebinsko presojo razlogov, ki so vplivali na odločitev toženke, pa se sodišče ni spuščalo, saj bi s tem prešlo v področje presojanja strokovne ocene, kar pa ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso je namreč pri strokovno-tehničnih vprašanjih, povezanih (med drugim) s postopki sofinanciranja iz javnih sredstev, sodna presoja zadržana, v smislu da presojo o vsebinski ustreznosti oziroma vrednotenju na razpis prispelih vlog z vidika dejanskih kriterijev sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP (ob njegovi smiselni uporabi) o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov, upoštevajoč vsebino tožbenih ugovorov.
Sodišče se osredotoča na preizkus tožbenih navedb v zvezi z pomanjkljivo obrazložitvijo (nemožnost preizkusa) izpodbijanih sklepov; tožbene navedbe v zvezi s strokovnim ocenjevanjem tožnikove prijave s strani toženke oziroma strokovne komisije pa ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1, 144/3.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - postopek osebnega stečaja - omejena poslovna sposobnost - skrajšani postopek
Tožnik z začetkom stečajnega postopka za odvetnika ni več izpolnjeval pogoja poslovne sposobnosti iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv, s čemer je bil podan razlog, da se ga na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona izbriše iz imenika odvetnikov.
urejanje meje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga - izjava o dejstvih in okoliščinah - kršitev pravil postopka
Izpodbijani akt o odločilnih dejstvih nima razlogov. Ne pojasni, kdaj naj bi predlagatelj obnove izvedel za izdano odločbo in iz česa tak zaključek izhaja. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi prvostopenjski organ vlogo z dne 8. 8. 2018 in dokazila, ki so ji bila priložena, vročil tožnici in ji dal možnost, da se o trditvah in dokazih predlagatelja obnove izjavi pred izdajo odločbe.
denacionalizacija - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbe
Ker je bila izpodbijana odločba že v drugem upravnem sporu deloma odpravljena in zato v tem obsegu nima več pravnih posledic, v tem obsegu tudi ne more več posegati v pravno korist tožnic. Zato je moralo sodišče tožbo v tem obsegu zavreči.
ZJU člen 84, 147, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 149/2. ZUP člen 214. Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 7.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Kot razlog premestitve je izpodbijana odločba obrazložena zgolj, da se "zaradi učinkovitejšega in smotrnejšega dela Območne enote ..." tožnik imenuje v naziv prvega kariernega razreda III. stopnje - inšpektor svetnik. Zgolj navedba "zaradi učinkovitejšega in smotrnejšega dela Območne enote ...", ki po vsebini pomeni prepis 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, pa ne dosega standarda obrazloženosti odločbe, kot je zahtevan v 214. členu ZUP.
ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/3. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZGO-1 člen 218c, 218c/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (2000) člen 8.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence
Organ je upošteval podatke, ki izhajajo iz registra nepremičnin (v nadaljevanju REN). To pomeni, da je prvostopenjskemu organu treba pritrditi, da je v izpodbijani odločbi pravilno upošteval stanovanjsko površino 340,60 m2 kot podatek iz REN; taka uporaba je (bila) predpisana v prvem odstavku 218.c člena ZGO-1.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
Zakon ne zahteva, da bi moral biti predlagatelj podrobneje seznanjen z vsebino odločbe, ampak za začetek štetja subjektivnega roka določa dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana in da torej obstaja. V roku enega meseca je morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo - jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka ter ga tudi vloži. Kdaj je predlagatelj obnove postopka izvedel za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je trditveno in dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na njegovi strani.
Tožnica pravočasnosti predloga za obnovo ni dokazala, saj niti ni postavila izrecne trditve, kdaj je izvedela, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano in ni predlagala dokazov, s katerimi bi to dokazala, ampak je navajala in dokazovala le, kdaj je bila seznanjena z njegovo vsebino.
Ker tožnik zaporne kazni ne prestaja več, in ker glede na to tudi ni izkazal morebitnega pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, sodišče ugotavlja, da nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o tožbi, saj si tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Z dnem odpusta s prestajanja kazni zapora je namreč tožnikov pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom prenehal.
ZKme-1 člen 45. ZUP člen 260, 260-1. ZZZiv člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - obnovitveni razlogi
Nepravilna je presoja organa, da plačilna naloga z dne 6. 1. 2017 dokazujeta novo dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe o tožničinih zahtevkih KOPOP za leto 2016, torej z uveljavitvijo znižanja plačila. Tisto dejstvo, ki ga dokazujeta, je namreč nezagotovitev predpisanih pogojev pri reji živali, kar je kršitev 7. člena ZZZiv in sankcija za tako ravnanje oziroma opustitev je globa za prekršek (46. a člen ZZZiv); plačilna naloga pa nista podlaga oziroma ne dokazujeta dejstva, relevantnega za znižanje plačila zaradi kršitve 145. zahteve iz okvira PZR v Prilogi1 Uredbe o navzkrižni skladnosti (Dobrobit rejnih živali).
ZCes-1 člen 5, 66, 78. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (2015) člen 56, 56/2.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oddaljenost objekta od križišča - postavitev prometne signalizacije - obrazložitev odločbe
Sodišče se strinja s tožnikom, da preizkus izpodbijane odločbe ni možen glede presoje organa o poslabšanju varnosti v prometu, upoštevajoč predvideno lokacijo objektov. Nepresojeno je ostalo tudi navajanje tožnika, da ker je na predmetni lokaciji izredno malo prometnih znakov, ker se tam zavije na parkirišče, in ker bi bili objekti za oglaševanje postavljeni izven območja za postavitev prometne signalizacije, ni jasno, kako in na kakšen način bi objekta zmanjšala varnost prometa, predvsem pa zaznavnost prometne signalizacije. Tega ugovora tožnika sodišče ne more preizkusiti, posledično odločitvi organa ne more pritrditi in jo je zato treba odpraviti.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostopna pot - javna cesta na zasebnem zemljišču - protipravnost - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini
Obseg gradnje, z njim pa tudi vsi možni posegi v pravice tožnikov, je opredeljen v izreku gradbenega dovoljenja, ki je bilo tožnikoma vročeno, že s tem pa jima je bila zagotovljena možnost, da določno navedeta, v katero pravno korist jima posega izpodbijana odločba, kako in s čim.
Drugostopenjski organ v zvezi z dostopno potjo v obrazložitvi svoje odločbe pojasni, da gre za zasebna zemljišča, ki jih je občina sicer določila kot del javne poti, vendar pa to po ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča RS še ne pomeni, da gre tudi za prometno površino splošnega pomena za cestni promet. Drugostopenjski organ zato meni, da gre za zasebno zemljišče, na katerem je investitor pridobil ustrezno služnost, ki je tudi vpisana v zemljiško knjigo.