ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostopna pot - javna cesta na zasebnem zemljišču - protipravnost - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini
Obseg gradnje, z njim pa tudi vsi možni posegi v pravice tožnikov, je opredeljen v izreku gradbenega dovoljenja, ki je bilo tožnikoma vročeno, že s tem pa jima je bila zagotovljena možnost, da določno navedeta, v katero pravno korist jima posega izpodbijana odločba, kako in s čim.
Drugostopenjski organ v zvezi z dostopno potjo v obrazložitvi svoje odločbe pojasni, da gre za zasebna zemljišča, ki jih je občina sicer določila kot del javne poti, vendar pa to po ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča RS še ne pomeni, da gre tudi za prometno površino splošnega pomena za cestni promet. Drugostopenjski organ zato meni, da gre za zasebno zemljišče, na katerem je investitor pridobil ustrezno služnost, ki je tudi vpisana v zemljiško knjigo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Sodišče na podlagi podatkov iz uradne evidence ter ob odsotnosti tožničinih dokazil (potrdila o vpisu) presoja, da je bila ugotovitev pravno relevantnega dejanskega stanja s strani prvostopenjskega organa pravilna. Tožnica celoten čas trajanja obiska ni bila vpisana na doktorski študij, saj od 1. 10. 2017 ni bila več vpisana na doktorski študij na omenjeni fakulteti niti na drugem javno veljavnem visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji. Iz tega razloga je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno – zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja – zavrnil tožničino vlogo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev gradnje - izvršilni postopek - odlog izvršbe - dokaz z zaslišanjem strank - nedovoljene tožbene novote - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice, ki ga organ ni izvedel, je poleg tega podrejeni dokaz, ki se lahko uporablja le skupaj z drugimi dokazi (188. člen ZUP), in tožnica, ki še nadaljnjih dokazov ni predlagala, tako tudi z dokazom z izjavo stranke ne bi mogla izkazati drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno, saj navedeni dokaz ne more biti edini za dokazovanje kakšnega dejstva.
Navedb tožnice, ki se nanašajo na razlog za odlog izvršbe iz tretje alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ker jih ni podala že v pritožbi, sodišče kot nedopustnih vsebinsko ne obravnava.
ZUT tarifna številka 1, opomba št. 2 k tar. št. 1, 2, 37. ZUT člen 4, 4/3.
upravna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - taksa za pritožbo - taksna oprostitev
Toženka je svojo odločitev o odmeri takse oprla na tarifno št. 2, pri čemer je spregledala, da je v opombi 2 k tarifni št. 1 navedeno, da se taksa ne plača za vlogo za izdajo potrdila ali druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, za vračilo takse, pritožbo in ugovor zoper plačilni nalog. Zato odmera takse za ti pravni sredstvi ni bila upravičena.
Ugotovitve o podatku namenske rabe prostora se nanašajo na posamezno parcelo, zato je posamezno parcelo šteti za zahtevek v smislu tretjega odstavka 4. člena ZUT.
ZOA člen 5, 5/1, 20, 20/3, 20/4, 21, 22, 22/3. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/4. Pravilnik o osebni asistenci (2018) člen 4, 4/2.
pravica - osebna asistenca - pravica do izjave
V postopku pravice do osebne asistence izdela mnenje komisija organa, zato gre pri takem mnenju za organove ugotovitve, o katerih ima stranka pravico do izjave in možnost dokazovati nepravilnost ugotovitev in neresničnost dejstev, ki izvirajo iz tega mnenja.
Iz upravnega spisa izhaja, da je prvostopni organ v skladu z drugim odstavkom 4. člena Pravilnika o osebni asistenci poslal kopijo mnenja v vednost tožniku. V zvezi s povzeto ureditvijo v Pravilniku sodišče ugotavlja, da pooblastilo za ureditev, da se mnenje pošilja vlagatelju le v vednost, iz ZOA ne izhaja. Torej na podlagi ZOA, določb šestega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 22. člena (oziroma drugih določb ZOA), podzakonski akt, ki podrobneje ureja postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, ni mogel omejevati pravice vlagateljev za uveljavljanje pravice do osebne asistence, da se izrečejo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
komunalni prispevek - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - lastnik - služnostni upravičenec
Glede na 80. člen ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka zgolj investitor ali lastnik objekta, ki se v tem primeru na novo priključuje na komunalno opremo. Ta določba ne daje podlage za širjenje pojma zavezanca za plačilo komunalnega prispevka na služnostne upravičence.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - pravni interes
Poleg zavezanca je v postopku kot stranski udeleženec udeležena oseba, katere pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, če izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih na zakon ali drug predpis oprtih osebnih koristi. Navedbe osebe, ki uveljavlja udeležbo v postopku, so lahko podane zgolj v okviru pravnega interesa, ki ga podaja kot oseba, ki uveljavlja udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma uporabnega dovoljenja. Zato stranski udeleženec s svojo udeležbo ne more presegati varstva svojega pravnega interesa, inšpekcijski postopek pa ne more postati način reševanja sporov med zavezancem in stranskim udeležencem.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39, 97, 97/2, 118/1, 118/1-6. ZUP člen 214.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obrazložitev odločbe - nejasna in nepopolna obrazložitev
Obrazložitev izpodbijane odločbe je nekonsistentna in nejasna. Prvostopenjski organ se namreč kot na podlago za ukrepanje po 6. točki prvega odstavka 118. člena ZCes-1 v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje tako na kršitev drugega odstavka 97. člena ZCes-1, ki določa, da so posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, kot tudi na tretji odstavek istega člena tega zakona, po katerem upravljavec občinske ceste izda navedeno soglasje, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Po presoji sodišča se prvostopenjski organ tudi ni konkretizirano opredelil, zakaj obravnavani objekt uvršča pod objekt za obveščanje in oglaševanje v smislu 39. točke prvega odstavka 2. člena ZCes-1, če ukrepa na podlagi 6. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1. Navedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da gre za objekt, ki je namenjen obveščanju in oglaševanju oziroma ki je namenjen za namestitev oglasnih sporočil, je splošna in pomeni le delni prepis zakonske abstraktne določbe ter ni z ničemer konkretno utemeljena.
Obravnavani znak "MCL Medicinski Center Ljubljana" je glede na blago in storitve, za katere želi pridobiti zaščito, opisovalen, saj kaže na vrsto, značilnosti oziroma lastnosti zadevnega blaga in storitev ter na lokacijo njihovega izvajanja oziroma opravljanja, zato nima razlikovalnega učinka.
V obravnavanem primeru je namen besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in zaporedja črk "MCL" v tem, da drug drugega razložita in poudarita medsebojno zvezo. Zaporedje treh velikih tiskanih črk "MCL" v tem primeru (le) poenostavlja uporabo nadaljnje besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in omogoča njeno lažje pomnjenje, s tem pa utrjuje zaznavo te besedne zveze s strani relevantne javnosti.
Zaporedje črk "MCL" daje vtis oziroma občutek, da gre zgolj za okrajšavo besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana", ki ji sledi, kar povprečni potrošnik takoj in brez težav dojame, s tem pa tudi pomen zadevnega znaka, pri čemer po oceni sodišča že izkustveno gledano ni potreben poseben intelektualni napor ali kakršnakoli posebna interpretacija. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedno zvezo "Medicinski Center Ljubljana" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "MCL", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o vrsti oziroma značilnostih blaga in storitev.
ZUS-1 člen 28, 28/4, 69. ZUP člen 2, 2/2. ZLD-1A člen 10, 10/3, 39, 39/2.
upravna zadeva - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - sodno varstvo v upravnem sporu - lekarniška dejavnost - dovoljenje za poslovanje - podružnica - lekarna
Glede na vsebino meril, ki jih je pri določitvi mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni potrebno upoštevati in ki hkrati predstavljajo zakonske pogoje za izdajo obravnavanega dovoljenja, je sodišče ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZUP nedvomno za upravno zadevo.
Iz vsebine vloge z dne 26. 4. 2018 je razvidno, da je tožnica želela pridobiti dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne. Prav tako pa je tudi iz elektronskih sporočil - odgovorov tožene stranke razvidno, da je tožničino vlogo obravnavala po vsebini kot vlogo za odprtje podružnice oziroma pridobitev dovoljenja, saj je zavrnila njeno zahtevo in kot razlog navedla, da ni izpolnjen en od pogojev za izdajo dovoljenja. Nenazadnje pa iz tožničine pritožbe nedvomno izhaja, da je vložila upravno vlogo v skladu z 10. členom ZLD-1 za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne. Ker gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo in je tožnica vložila vlogo, na podlagi katere bi morala tožena stranka začeti upravni postopek, je bila tožena stranka dolžna izdati upravni akt. S tem ko je tožena stranka o tožničini vlogi odločila po vsebini z dvema dopisoma prek elektronske pošte, postopka pa ni izvedla po določbah ZUP, tožnici ni zagotovila enakega varstva njenih pravic in je s tem kršila 22. člen Ustave.
ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški upravne izvršbe
Sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan skladno z 297. členom ZUP. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške in je zavezanca treba na to poprej opozoriti. Ker zavezanci tudi na podlagi tega sklepa naložene obveznosti niso izpolnili, je bil izdan sedaj izpodbijani sklep.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je šlo pri odločitvi organa prve stopnje za nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in ne za očitno kršitev materialnega prava, saj je tožena stranka vpogledala v evidenco izdanih dovoljenj za stalno prebivanje. Zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici.
odvzem orožja - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Oba upravna organa prve in druge stopnje sta pravilno ugotovila, da v konkretnem primeru obstaja razlog iz 3. točke 2. odstavka 14. člena ZOro-1 v povezavi z 58. členom ZOro-1 za odvzem orožja s pripadajočim strelivom, saj je zakonodajalec v 2. odstavku 16. člena ZOro-1 izrecno določil, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če je med drugim pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem.
odvzem orožja in orožne listine - zanesljivost imetnika orožja - začasna odločba
V času izdaje izpodbijane odločbe so bili nedvomno podani pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP, ki jo je izdal prvostopenjski organ po uradni dolžnosti na predlog policijske postaje na podlagi 58. člena ZOro-1. Policijska postaja je namreč predlagala prvostopenjskemu organu odvzem orožja in orožne listine zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, kar nedvomno postavlja dvom v zanesljivost tožnika.
javna dela - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta
Iz obvestila - izpodbijanega akta - ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožena stranka izdala obvestilo o nesprejemu ponudbe. Zaradi navedenega je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katere med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku.
ZKme-1 člen 52, 52/3. ZUP člen 66. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 24.
nepovratna sredstva - vloga - nepopolna vloga
Ker je tožnik je pravočasno vložil vlogo, ki je vsebovala vse obvezne sestavine (obvezna sestavina vloge je le zahtevano dokazilo – pogodba, ne pa tudi njeni elementi oziroma vsebina), je njeno vsebino mogoče obravnavati le v smislu (ne)izpolnjevanja pogojev, ki jih glede njenih sestavin določa razpisna dokumentacija.
Prvostopenjski organ je s tem, ko je zavrgel vlogo kot nepopolno, ker je sam presodil, da je priložena pogodba o medsebojnem sodelovanju nična, storil bistveno kršitev določb postopka. Do zavrženja vloge namreč pride zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev, organ pa bi moral vlogo obravnavati po vsebini in nato izdati odločbo, ki bi bila tudi ustrezno obrazložena, saj je obrazloženost odločbe bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo tožniku zagotavlja 22. člen Ustave.
EZ-1 člen 4, 4-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije člen 36.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije
Dejstvo, da na distribucijsko omrežje, na merilnem mestu ni priključen tožnik, temveč družba, ki je tudi lastnik in plačnik, ne more biti ovira za uvrstitev tožnika na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Odločitev tožene stranke je preuranjena, saj je potrebno ugotoviti, ali tožnik kupuje energijo za lastno končno rabo in tako ustreza definiciji končnega odjemalca v skladu v 16. točko 4. člena EZ-1 ter se ob izpolnjevanju ostalih pogoje iz Uredbe, uvrsti na seznam upravičencev.
izterjava nedenarne terjatve - izvršilni naslov - uveljavljanje ugovorov v zvezi z izvršilnim naslovom - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov, neutemeljeni.
javni razpisi - razpisni pogoj - dodelitev štipendije - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Upravni organ, ki je po uradni dolžnosti pridobil podatke, je s tem že izvajal ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani. V tem primeru bi tožnici moral dati možnost, da se seznani s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Zato je ugotovitev upravnega organa, da so nastopili pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, neutemeljena.
sklep občinskega sveta - dokončni upravni akt - splošni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka ni akt iz 2. člena ZUS-1 in z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke, niti ni bilo z njim odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni akt, izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja, s katerim se posega v pravni položaj tožeče stranke, ter tako tudi ne sodi med akte, določene v 5. členu ZUS-1.