odvzem orožja - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Oba upravna organa prve in druge stopnje sta pravilno ugotovila, da v konkretnem primeru obstaja razlog iz 3. točke 2. odstavka 14. člena ZOro-1 v povezavi z 58. členom ZOro-1 za odvzem orožja s pripadajočim strelivom, saj je zakonodajalec v 2. odstavku 16. člena ZOro-1 izrecno določil, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če je med drugim pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem.
davčna izvršba - zastaranje - napačna uporaba materialnega prava
ZDavP-2 ureja zastaranje pravice do izterjave davka ureja v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavani, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Upravni organ je glede ugotovitve zastaranja terjatev uporabil napačno materialno pravo, saj temelji odločitev o zastaranju na določbah OZ, namesto na določbah ZDavP-2. Izpodbijana sklepa sta zato nezakonita.
ZDIJZ člen 1, 4, 6, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 9. ZSDH-1 člen 1, 2, 3, 7.
dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki
Zahtevani podatki se nanašajo na fizično osebo, opredeljeno z imenom in priimkom, in so zato osebni podatki v smislu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1. So pa to podatki o porabi javnih sredstev in so na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v vsakem primeru in brez omejitev dostopni javnosti.
Dokumenta, ki se nanašata na službeno pot, sta dokumenta, ki sta povezana z opravljanjem dela predsednice uprave in hkrati z opravljanjem funkcij tožnice (upravljanje naložb). Sodelovanje predsednice uprave tožnice na dogodku z naslovom Invest in Slovenija, že v imenu kaže na samo naravo dogodka – pridobivanje naložb v Slovenijo. Zahtevana dokumenta se nanašata na sodelovanje predsednice uprave na dogodku, kjer so se pridobivale naložbe v Sloveniji, torej gre za dokumenta glede upravljanja naložb tožnice oziroma glede razpolaganja z javnimi sredstvi. Navedena naloga SDH je opredeljena z zakonom. Pri pridobivanju naložb pa gre za zasledovanje javnih ciljev in izvrševanje javne funkcije, saj je SDH vezan na določbe ZSDH-1 o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja. Kot eden izmed namenov zakona pa je navedeno tudi uresničevanje ciljev javnega interesa
sklep občinskega sveta - dokončni upravni akt - splošni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka ni akt iz 2. člena ZUS-1 in z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke, niti ni bilo z njim odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni akt, izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja, s katerim se posega v pravni položaj tožeče stranke, ter tako tudi ne sodi med akte, določene v 5. členu ZUS-1.
ZKme-1 člen 52, 52/3. ZUP člen 66. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 24.
nepovratna sredstva - vloga - nepopolna vloga
Ker je tožnik je pravočasno vložil vlogo, ki je vsebovala vse obvezne sestavine (obvezna sestavina vloge je le zahtevano dokazilo – pogodba, ne pa tudi njeni elementi oziroma vsebina), je njeno vsebino mogoče obravnavati le v smislu (ne)izpolnjevanja pogojev, ki jih glede njenih sestavin določa razpisna dokumentacija.
Prvostopenjski organ je s tem, ko je zavrgel vlogo kot nepopolno, ker je sam presodil, da je priložena pogodba o medsebojnem sodelovanju nična, storil bistveno kršitev določb postopka. Do zavrženja vloge namreč pride zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev, organ pa bi moral vlogo obravnavati po vsebini in nato izdati odločbo, ki bi bila tudi ustrezno obrazložena, saj je obrazloženost odločbe bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo tožniku zagotavlja 22. člen Ustave.
brezplačna pravna pomoč - izločitev uradne osebe - nepristranskost - videz nepristranskosti - pravica do sodnega varstva
V predmetni zadevi sicer ne gre za isto zadevo, o kateri bi naj odločala ista sodnica že na nižji stopnji, saj v zadevi odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču, sicer res iste sodnice, vendar v funkciji predsednice sodišča, medtem ko v zadevi, zoper katero v povezavi z zgoraj navedeno sodbo Višjega sodišča želi tožeča stranka vložiti izredno pravno sredstvo, odloča kot sodeča sodnica. Kljub navedenemu pa je pri presojanju v predmetni zadevi vendarle potrebno upoštevati objektivni vidik pravice do nepristranskega sojenja/odločanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki temelji na zahtevi, da mora sodišče pri ravnanju posamezne zadeve tudi navzven ustvarjati in ohranjati videz nepristranskosti. Sodišče mora videz nepristranskosti zagotavljati tako v sodnih kakor tudi v upravnih zadevah, ki jih obravnava.
javni razpis - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - odgovor na tožbo
Vsi prijavljeni na javni razpis morajo biti obravnavani enako, vendar je mogoče enako obravnavo preizkusiti zgolj, kolikor so razlogi za odločitev ustrezno obrazloženi, da se jih da preizkusiti in tudi primerjati z drugimi razlogi in izdanimi odločbami. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti. Pomanjkljiva obrazložitev tudi ne zadosti določbi tretjega odstavka 119. člena ZUJIK, v kateri je določena zahteva "da morajo biti v poročilu strokovne komisije natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog".
Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi tožene stranke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
javna dela - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta
Iz obvestila - izpodbijanega akta - ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožena stranka izdala obvestilo o nesprejemu ponudbe. Zaradi navedenega je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katere med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - prošnja za izdajo dovoljenja
Vlogo je možno vložiti na več načinov in tudi, če upravni organ tožnikove vloge ni hotel sprejeti na okencu, ima vsakdo možnost vlogo poslati pristojnemu organu tudi po pošti. V zvezi s tem sodišče še pojasnjuje, da 65. člen ZUP določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči. Na podlagi navedenega sodišče ni moglo slediti navedbam tožnika, da starši zanj niso mogli uspešno podati vloge za dovoljenje za stalno prebivanje ali za pridobitev državljanstva oziroma, da o vlogi vloženi v letu 1991 upravni organ sploh ni odločil, saj so imeli v morebitnem takšnem primeru na voljo ustrezna pravna sredstva za izdajo odločbe.
registracija društva - statut društva - pogoji za registracijo - zastopnik društva
V ZDru-1 ni določbe, ki bi obligatorno nalagala, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Drugi odstavek 5. člena določa le, da društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom, temeljni akt pa mora določati tudi način upravljanja in zastopanja društva.
Društvo način postavitve zastopnika določi v temeljnem aktu društva, ta pa mora biti sprejet na zboru članov društva.
Društvo lahko v temeljnem aktu samo določi način postavitve zastopnika, vendar pa so glede tega določbe Statuta tožeče stranke nejasne.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je šlo pri odločitvi organa prve stopnje za nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in ne za očitno kršitev materialnega prava, saj je tožena stranka vpogledala v evidenco izdanih dovoljenj za stalno prebivanje. Zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici.
EZ-1 člen 4, 4-16, 377, 378. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 6, 10.
zavezanci za plačilo prispevkov - dodelitev podpore električni energiji - dobava električne energije - končni odjemalec
Tožeča stranka je vložila prijavo za uvrstitev na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije, njena vloga pa je bila zavrnjena, ker ni lastnica merilnega mesta. Ne EZ-1 ne Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ne določata, da je pogoj za uvrstitev na omenjeni seznam, da je upravičenec lastnik in (edini) plačnik merilnega mesta.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - merila za ocenjevanje vlog - dohodek iz kmetijske dejavnosti - delovni stroj - prodaja
Tožena stranka se ni opredelila do merila lokacija projekta, in iz glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi.
Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
javni razpisi - razpisni pogoj - dodelitev štipendije - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Upravni organ, ki je po uradni dolžnosti pridobil podatke, je s tem že izvajal ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani. V tem primeru bi tožnici moral dati možnost, da se seznani s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Zato je ugotovitev upravnega organa, da so nastopili pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, neutemeljena.
ZDD-1 člen 6, 7, 8, 9. ZUS-1 člen 1, 7, 36, 36/1, 36/1-4. Statut Detektivske zbornice Republike Slovenije (2003) člen 9, 10, 57, 68.
detektiv - disciplinski postopek - drugi stroški postopka - ustavitev postopka - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker odločitev o stroških ni samostojna pravna celota in je njena usoda odvisna od odločitve v glavni stvari, to pomeni, da zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari. V konkretnem primeru „deli usodo“ s sklepom o ustavitvi disciplinskega postopka zoper tožnika pred ČR DeZRS zaradi umika prijave.
Samo za postopek obvezne licence za opravljanje detektivske dejavnosti je izrecno določeno, da organ odloča v upravnem postopku, zoper odločbo pa je mogoča pritožba na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Odločitev glede odvzema ali podelitve licence je odločitev, ki je izdana v okviru izvrševanja javnega pooblastila in samo zoper to odločitev je, dopusten upravni spor.
Druge odločbe, izdane v okviru disciplinskega postopka pred ČR DeZRS, ne pomenijo odločitev, ki bi bile izdane v okviru in obsegu danega ji javnega pooblastila. Zato tudi upravni spor zoper odločbe, ki jih ČR DeZRS izda v okviru disciplinskega postopka, ni dopusten. Ker to velja za odločitve o glavnem predmetu postopka, velja enako tudi za odločanje o stroških takega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - nepopolna vloga - dejansko stanje - pravica do pritožbe
Ker tožnica ni niti zatrjevala niti izkazala morebitnih razlogov, zaradi katerih bi/bo vložila pritožbo, je tožena stranka utemeljeno presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka se je pri tem tudi pravilno sklicevala na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Tožnica namreč v prošnji (kar med strankama ni sporno) niti ni zatrjevala dejanskega stanja (razen že navedenega starega izvedenskega mnenja), ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe.
Pravica do vložitve pravnega sredstva ni vezana na odločitev o prošnji za dodelitev BPP za vložitev tega pravnega sredstva. Tako bi lahko tožnica, če bi želela, neodvisno od odločitve o njeni prošnji za dodelitev BPP, vložila pritožbo. Prosilec ima vedno pravico zaprositi za BPP, vendar to še ne pomeni, da mu bo BPP tudi dodeljena Pravna možnost, da pritožbo vloži, pa še ne pomeni, da je prosilec avtomatično upravičen do dodelitve BPP za njeno vložitev, ampak organ za BPP presoja tudi pogoje po 24. členu ZBPP.
Splošna določba 12. člena ZPPDFT-1 velja za vse zavezance (vključno za B. s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah). Zakon v nadaljnjih določbah ureja način izvajanja politike in postopkov skupine (75. člen v povezavi z 71. členom ZPPDFT-1) in politike, kontrole in postopke, ki jih mora zavezanec vzpostaviti z namenom, da bo učinkovito ublažil in obvladoval tveganje PD/FT (15. člen ZPPDFT-1), ki vključuje tudi tveganje skupine. Zavezanec (tudi tisti, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi) mora torej najprej vzpostaviti politike, kontrole in postopke, zato da jih bo lahko izvajal v hčerinskih družbah. Navedeno pa, kot pravilno navaja tožena stranka, izhaja tudi iz prvega odstavka 15. člena ZPPDFT-1, ki za vse zavezance določa, da morajo biti politike, kontrole in postopki sorazmerni glede na njihovo dejavnost in velikost, zato da so učinkoviti.
ZDoh-2 člen 41, 41/4, 44. ZUP člen 214. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - normirani stroški - stroški prevoza - službena pot - tarifa - obrazložitev odločbe
Kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi lahko šteli, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi odobrenimi s strani delodajalca in z računi, iz izpodbijane odločbe in odločbe toženke ni razvidno. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in preveriti, zakaj organ ni razlikoval med prevozom na delo in z dela in službeno potjo, kljub temu, da se v upravnem spisu nahaja tabela obračuna potnih in ostalih stroškov, ki jo je tožnik pripravil skladno z navodili prvostopenjskega organa, in iz katere izhajajo relacije, ki jih je tožnik opravil v letu 2012, in ki naj ne bi predstavljale le poti na delo in z dela ampak tudi službene poti.
državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - tožbena novota
Tožnik je imel že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe polno možnost ugovarjati vsebini mnenj, na katera je oprta ugotovitev iz sklepa Vlade, da ne obstaja interes RS za njegov sprejem v državljanstvo RS, na tem pa temelji tudi izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristil. Zato ne more uspeti z ugovori, ki jih v tej zvezi podaja šele v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.