ZUS-1 člen 28, 28/4, 69. ZUP člen 2, 2/2. ZLD-1A člen 10, 10/3, 39, 39/2.
upravna zadeva - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - sodno varstvo v upravnem sporu - lekarniška dejavnost - dovoljenje za poslovanje - podružnica - lekarna
Glede na vsebino meril, ki jih je pri določitvi mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni potrebno upoštevati in ki hkrati predstavljajo zakonske pogoje za izdajo obravnavanega dovoljenja, je sodišče ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZUP nedvomno za upravno zadevo.
Iz vsebine vloge z dne 26. 4. 2018 je razvidno, da je tožnica želela pridobiti dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne. Prav tako pa je tudi iz elektronskih sporočil - odgovorov tožene stranke razvidno, da je tožničino vlogo obravnavala po vsebini kot vlogo za odprtje podružnice oziroma pridobitev dovoljenja, saj je zavrnila njeno zahtevo in kot razlog navedla, da ni izpolnjen en od pogojev za izdajo dovoljenja. Nenazadnje pa iz tožničine pritožbe nedvomno izhaja, da je vložila upravno vlogo v skladu z 10. členom ZLD-1 za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne. Ker gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo in je tožnica vložila vlogo, na podlagi katere bi morala tožena stranka začeti upravni postopek, je bila tožena stranka dolžna izdati upravni akt. S tem ko je tožena stranka o tožničini vlogi odločila po vsebini z dvema dopisoma prek elektronske pošte, postopka pa ni izvedla po določbah ZUP, tožnici ni zagotovila enakega varstva njenih pravic in je s tem kršila 22. člen Ustave.
odvzem orožja in orožne listine - zanesljivost imetnika orožja - začasna odločba
V času izdaje izpodbijane odločbe so bili nedvomno podani pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP, ki jo je izdal prvostopenjski organ po uradni dolžnosti na predlog policijske postaje na podlagi 58. člena ZOro-1. Policijska postaja je namreč predlagala prvostopenjskemu organu odvzem orožja in orožne listine zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, kar nedvomno postavlja dvom v zanesljivost tožnika.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - kazenski postopek - narok - zaslišanje - odvetniška tarifa
Udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih prič ali obdolžencev na isti dan v isti kazenski zadevi predstavlja en narok, saj ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem zaslišanju. Zato je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v isti kazenski zadevi ne priznava nagrade za vsako zaslišanje priče ali obdolženca posebej, ampak se prizna nagrada za en narok.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - prošnja za izdajo dovoljenja
Vlogo je možno vložiti na več načinov in tudi, če upravni organ tožnikove vloge ni hotel sprejeti na okencu, ima vsakdo možnost vlogo poslati pristojnemu organu tudi po pošti. V zvezi s tem sodišče še pojasnjuje, da 65. člen ZUP določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči. Na podlagi navedenega sodišče ni moglo slediti navedbam tožnika, da starši zanj niso mogli uspešno podati vloge za dovoljenje za stalno prebivanje ali za pridobitev državljanstva oziroma, da o vlogi vloženi v letu 1991 upravni organ sploh ni odločil, saj so imeli v morebitnem takšnem primeru na voljo ustrezna pravna sredstva za izdajo odločbe.
ZDD-1 člen 6, 7, 8, 9. ZUS-1 člen 1, 7, 36, 36/1, 36/1-4. Statut Detektivske zbornice Republike Slovenije (2003) člen 9, 10, 57, 68.
detektiv - disciplinski postopek - drugi stroški postopka - ustavitev postopka - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker odločitev o stroških ni samostojna pravna celota in je njena usoda odvisna od odločitve v glavni stvari, to pomeni, da zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari. V konkretnem primeru „deli usodo“ s sklepom o ustavitvi disciplinskega postopka zoper tožnika pred ČR DeZRS zaradi umika prijave.
Samo za postopek obvezne licence za opravljanje detektivske dejavnosti je izrecno določeno, da organ odloča v upravnem postopku, zoper odločbo pa je mogoča pritožba na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Odločitev glede odvzema ali podelitve licence je odločitev, ki je izdana v okviru izvrševanja javnega pooblastila in samo zoper to odločitev je, dopusten upravni spor.
Druge odločbe, izdane v okviru disciplinskega postopka pred ČR DeZRS, ne pomenijo odločitev, ki bi bile izdane v okviru in obsegu danega ji javnega pooblastila. Zato tudi upravni spor zoper odločbe, ki jih ČR DeZRS izda v okviru disciplinskega postopka, ni dopusten. Ker to velja za odločitve o glavnem predmetu postopka, velja enako tudi za odločanje o stroških takega postopka.
ZVU člen 28. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2007) člen 22, 22/3.
inšpekcijski postopek - kopališče - reševalec iz vode - preizkus usposobljenosti
Navedena odločilna okoliščina, da B.B. nima opravljenega preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, zadošča za ugotovitev, da mora tožnik urediti tako, da bo oseba, prisotna ob bazenu za opazovanje, reševanje, dajanje prve pomoči, obveščanje in izvajanje ukrepov za nemoteno in varno kopanje, opravila preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode kot to zahteva 22. člen Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih in o tem predložila ustrezno potrdilo.
davčna izvršba - zastaranje - napačna uporaba materialnega prava
ZDavP-2 ureja zastaranje pravice do izterjave davka ureja v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavani, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Upravni organ je glede ugotovitve zastaranja terjatev uporabil napačno materialno pravo, saj temelji odločitev o zastaranju na določbah OZ, namesto na določbah ZDavP-2. Izpodbijana sklepa sta zato nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Tožnik je sam potrdil, da je zoper sklep o odpustu obveznosti vložil ugovor, iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil postopek v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti ustavljen. Postopek odpusta obveznosti v okviru postopka osebnega stečaja tožnika je bil tako zaključen, zaradi česar tožniku za postopek ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - merila za ocenjevanje vlog - dohodek iz kmetijske dejavnosti - delovni stroj - prodaja
Tožena stranka se ni opredelila do merila lokacija projekta, in iz glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi.
Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je šlo pri odločitvi organa prve stopnje za nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in ne za očitno kršitev materialnega prava, saj je tožena stranka vpogledala v evidenco izdanih dovoljenj za stalno prebivanje. Zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici.
javna dela - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta
Iz obvestila - izpodbijanega akta - ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožena stranka izdala obvestilo o nesprejemu ponudbe. Zaradi navedenega je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katere med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku.
javni razpisi - obrazložitev odločbe - upravni spor - odgovor na tožbo
Po določbah ZUP mora biti odločba obrazložena. Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
ZKme-1 člen 52, 52/3. ZUP člen 66. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 24.
nepovratna sredstva - vloga - nepopolna vloga
Ker je tožnik je pravočasno vložil vlogo, ki je vsebovala vse obvezne sestavine (obvezna sestavina vloge je le zahtevano dokazilo – pogodba, ne pa tudi njeni elementi oziroma vsebina), je njeno vsebino mogoče obravnavati le v smislu (ne)izpolnjevanja pogojev, ki jih glede njenih sestavin določa razpisna dokumentacija.
Prvostopenjski organ je s tem, ko je zavrgel vlogo kot nepopolno, ker je sam presodil, da je priložena pogodba o medsebojnem sodelovanju nična, storil bistveno kršitev določb postopka. Do zavrženja vloge namreč pride zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev, organ pa bi moral vlogo obravnavati po vsebini in nato izdati odločbo, ki bi bila tudi ustrezno obrazložena, saj je obrazloženost odločbe bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo tožniku zagotavlja 22. člen Ustave.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje
Upravni organ je v postopku ravnal pravilno, ko je po prejemu obvestila o začetku sodnega postopka pred pristojnim sodiščem o ureditvi meje, upravni postopek evidentiranja prekinil, po obvestilu sodišča, da je sodni postopek ureditve meje ustavljen in da tudi noben drug postopek o predmetni nepremičnini ne teče, pa je pravilno s postopkom nadaljeval in izdal izpodbijano odločbo.
javni razpis - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - odgovor na tožbo
Vsi prijavljeni na javni razpis morajo biti obravnavani enako, vendar je mogoče enako obravnavo preizkusiti zgolj, kolikor so razlogi za odločitev ustrezno obrazloženi, da se jih da preizkusiti in tudi primerjati z drugimi razlogi in izdanimi odločbami. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti. Pomanjkljiva obrazložitev tudi ne zadosti določbi tretjega odstavka 119. člena ZUJIK, v kateri je določena zahteva "da morajo biti v poročilu strokovne komisije natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog".
Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi tožene stranke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - lastništvo nepremičnine - predhodno vprašanje v upravnem postopku
Iz izpodbijane odločbe izhaja, kot da je toženka predhodno vprašanje rešila sama, vendar to ne drži, ker se ni opredelila do tožnikovih navedb, da je sporno nepremičnino priposestvoval. Če bi hotela predhodno vprašanje glede lastništva predmetne nepremičnine rešiti sama, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim priposestvovanjem predmetne nepremičnine in odločiti po pravilih Stavrnopravnega zakonika (43. člen in naslednji).
Ker v obravnavnem primeru iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ postopal v skladu z določbo drugega odstavka 151. člena ZUP, torej da bi tožnika pozval, naj pri pristojnem sodišču v določenem roku vloži tožbo na ugotovitev, da je predmetno nepremičnino priposestvoval, in ga hkrati opozoril na posledice, če bo to opustil, ni imel podlage, da v skladu s tretjim odstavkom 151. člena ZUP nadaljuje postopek in odloči o zadevi.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova
Za postopek davčne izvršbe je pomembna le izvršljivost izvršilnega naslova in ne njegova pravnomočnost, pri čemer v postopku davčne izvršbe izvršilnega naslova tudi sicer ni dopustno izpodbijati.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Dosedanje ravnanje tožeče stranke izkazuje nevarnost pobega. Sama je izpovedala, da je iz Maroka v Turčijo pripotovala z letalom na legalen način in nato pot nadaljevala ilegalno. Vrnitvi v Maroko se upira in ji je bila zaradi nesodelovanja v postopku tudi izrečena pravnomočna odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Na zaslišanju je na vprašanje ali bo spoštovala odločbo o vrnitvi v domovino, izjavila, da se v domovino ne bo vrnila. Tudi po mnenju sodišča opisano ravnanje tožeče stranke kaže na to, da z milejšimi ukrepi ne bo mogoče zagotoviti njene navzočnosti pri postopku odstranjevanja iz države, saj ne gre pričakovati, da se bo na dan odstranitve iz države prostovoljno javila pri organu, da bi se njena odstranitev iz države izvršila.
ZGJS člen 44, 44/1, 44/1-1. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica (2012) člen 43.
Tožeča stranka se je ob sklenitvi koncesijske pogodbe zavezala, da bo do 6. 12. 2013 zagotovila izgradnjo sistema oskrbe s toplotno energijo pod pogoji, ki so ji bili takrat znani in je nanje s podpisom koncesijske pogodbe tudi pristala. Sodišče zato zavrača tožbene očitke, da tožeča stranka ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja za izgradnjo kotlovnice in deponije ter posledično začeti izvajati koncesije izključno in edino zaradi ravnanj toženke in njenega nezakonitega posega v prostorski akt - Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika. Tožeča stranka bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje pod pogoji, kot so bili določeni ob sklenitvi koncesijske pogodbe, a tega ni storila. Koncesijska pogodba se namreč ni spremenila in je tožečo stranko zavezovala v nespremenjeni vsebini od njene sklenitve dalje. Lokacija kotlovnice in deponije je bila torej znana v trenutku objave razpisne dokumentacije, ob podelitvi koncesije in ob sklenitvi koncesijske pogodbe in se kasneje ni spreminjala.
davek od dohodka pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pokrivanje davčne izgube - stroški - boniteta - davčno (ne)priznani odhodki - nepriznani stroški
Tožnik ni utemeljil in dokazal poslovne narave spornih potovanj, zato ostajajo dejstva, da so ta potovanja bila opravljena, da se jih je udeležil tožnikov poslovodja oz. zaposlenec in da jih je kril tožnik, neizpodbita. S tem pa so izpolnjeni pogoji, da se to po prvem odstavku 39. člena ZDoh-2 opredeli kot boniteta, saj gre za ugodnost, ki jo K.K. zagotovil tožnik.
Stroški reprezentance lahko nastanejo le ob poslovnih stikih davčnega zavezanca s poslovnimi partnerji, sicer imajo takšni stroški značaj privatnosti in niso davčno priznani odhodki. Tudi po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi stroški reprezentance, ki jih je uveljavljal, nastali ob njegovih poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Tožnik bi namreč moral utemeljiti in dokazati, kakšni stroški reprezentance konkretno so nastali in s katerimi poslovnimi partnerji je do njih prišlo.