ZUP člen 128, 253. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1. ZDIJZ člen 1, 12, 27.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava - vezanost na zahtevek
Po določilu 128. člena ZUP sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek le, če je taka zahteva podana (enako tudi 12. člen ZDIJZ). Pri tem je organ na strankino zahtevo vezan in ne sme odločati preko njene meje. Navedeno velja tudi za drugostopenjski organ. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je prosilka v dopolnitvi svoje zahteve zahtevala le vpogled v določene dele zapisnikov sej UO DUTB. Tožena stranka je v konkretnem primeru s tem, ko je tožnici naložila, da prosilki pošlje fotokopije v izreku naštetih dokumentov, odločala preko meje postavljene zahteve.
brezplačna pravna pomoč - izločitev uradne osebe - nepristranskost - videz nepristranskosti - pravica do sodnega varstva
V predmetni zadevi sicer ne gre za isto zadevo, o kateri bi naj odločala ista sodnica že na nižji stopnji, saj v zadevi odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču, sicer res iste sodnice, vendar v funkciji predsednice sodišča, medtem ko v zadevi, zoper katero v povezavi z zgoraj navedeno sodbo Višjega sodišča želi tožeča stranka vložiti izredno pravno sredstvo, odloča kot sodeča sodnica. Kljub navedenemu pa je pri presojanju v predmetni zadevi vendarle potrebno upoštevati objektivni vidik pravice do nepristranskega sojenja/odločanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki temelji na zahtevi, da mora sodišče pri ravnanju posamezne zadeve tudi navzven ustvarjati in ohranjati videz nepristranskosti. Sodišče mora videz nepristranskosti zagotavljati tako v sodnih kakor tudi v upravnih zadevah, ki jih obravnava.
davčna izvršba - zastaranje - napačna uporaba materialnega prava
ZDavP-2 ureja zastaranje pravice do izterjave davka ureja v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavani, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Upravni organ je glede ugotovitve zastaranja terjatev uporabil napačno materialno pravo, saj temelji odločitev o zastaranju na določbah OZ, namesto na določbah ZDavP-2. Izpodbijana sklepa sta zato nezakonita.
javni razpis - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - odgovor na tožbo
Vsi prijavljeni na javni razpis morajo biti obravnavani enako, vendar je mogoče enako obravnavo preizkusiti zgolj, kolikor so razlogi za odločitev ustrezno obrazloženi, da se jih da preizkusiti in tudi primerjati z drugimi razlogi in izdanimi odločbami. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti. Pomanjkljiva obrazložitev tudi ne zadosti določbi tretjega odstavka 119. člena ZUJIK, v kateri je določena zahteva "da morajo biti v poročilu strokovne komisije natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog".
Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi tožene stranke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
registracija društva - statut društva - pogoji za registracijo - zastopnik društva
V ZDru-1 ni določbe, ki bi obligatorno nalagala, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Drugi odstavek 5. člena določa le, da društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom, temeljni akt pa mora določati tudi način upravljanja in zastopanja društva.
Društvo način postavitve zastopnika določi v temeljnem aktu društva, ta pa mora biti sprejet na zboru članov društva.
Društvo lahko v temeljnem aktu samo določi način postavitve zastopnika, vendar pa so glede tega določbe Statuta tožeče stranke nejasne.
brezplačna pravna pomoč - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Tožnik je sam potrdil, da je zoper sklep o odpustu obveznosti vložil ugovor, iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil postopek v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti ustavljen. Postopek odpusta obveznosti v okviru postopka osebnega stečaja tožnika je bil tako zaključen, zaradi česar tožniku za postopek ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči.
ZVU člen 28. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2007) člen 22, 22/3.
inšpekcijski postopek - kopališče - reševalec iz vode - preizkus usposobljenosti
Navedena odločilna okoliščina, da B.B. nima opravljenega preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode, zadošča za ugotovitev, da mora tožnik urediti tako, da bo oseba, prisotna ob bazenu za opazovanje, reševanje, dajanje prve pomoči, obveščanje in izvajanje ukrepov za nemoteno in varno kopanje, opravila preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode kot to zahteva 22. člen Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih in o tem predložila ustrezno potrdilo.
ZDD-1 člen 6, 7, 8, 9. ZUS-1 člen 1, 7, 36, 36/1, 36/1-4. Statut Detektivske zbornice Republike Slovenije (2003) člen 9, 10, 57, 68.
detektiv - disciplinski postopek - drugi stroški postopka - ustavitev postopka - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker odločitev o stroških ni samostojna pravna celota in je njena usoda odvisna od odločitve v glavni stvari, to pomeni, da zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari. V konkretnem primeru „deli usodo“ s sklepom o ustavitvi disciplinskega postopka zoper tožnika pred ČR DeZRS zaradi umika prijave.
Samo za postopek obvezne licence za opravljanje detektivske dejavnosti je izrecno določeno, da organ odloča v upravnem postopku, zoper odločbo pa je mogoča pritožba na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Odločitev glede odvzema ali podelitve licence je odločitev, ki je izdana v okviru izvrševanja javnega pooblastila in samo zoper to odločitev je, dopusten upravni spor.
Druge odločbe, izdane v okviru disciplinskega postopka pred ČR DeZRS, ne pomenijo odločitev, ki bi bile izdane v okviru in obsegu danega ji javnega pooblastila. Zato tudi upravni spor zoper odločbe, ki jih ČR DeZRS izda v okviru disciplinskega postopka, ni dopusten. Ker to velja za odločitve o glavnem predmetu postopka, velja enako tudi za odločanje o stroških takega postopka.
ZDIJZ člen 1, 4, 6, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 9. ZSDH-1 člen 1, 2, 3, 7.
dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki
Zahtevani podatki se nanašajo na fizično osebo, opredeljeno z imenom in priimkom, in so zato osebni podatki v smislu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1. So pa to podatki o porabi javnih sredstev in so na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v vsakem primeru in brez omejitev dostopni javnosti.
Dokumenta, ki se nanašata na službeno pot, sta dokumenta, ki sta povezana z opravljanjem dela predsednice uprave in hkrati z opravljanjem funkcij tožnice (upravljanje naložb). Sodelovanje predsednice uprave tožnice na dogodku z naslovom Invest in Slovenija, že v imenu kaže na samo naravo dogodka – pridobivanje naložb v Slovenijo. Zahtevana dokumenta se nanašata na sodelovanje predsednice uprave na dogodku, kjer so se pridobivale naložbe v Sloveniji, torej gre za dokumenta glede upravljanja naložb tožnice oziroma glede razpolaganja z javnimi sredstvi. Navedena naloga SDH je opredeljena z zakonom. Pri pridobivanju naložb pa gre za zasledovanje javnih ciljev in izvrševanje javne funkcije, saj je SDH vezan na določbe ZSDH-1 o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja. Kot eden izmed namenov zakona pa je navedeno tudi uresničevanje ciljev javnega interesa
EZ-1 člen 4, 4-16, 377, 378. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 6, 10.
zavezanci za plačilo prispevkov - dodelitev podpore električni energiji - dobava električne energije - končni odjemalec
Tožeča stranka je vložila prijavo za uvrstitev na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije, njena vloga pa je bila zavrnjena, ker ni lastnica merilnega mesta. Ne EZ-1 ne Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ne določata, da je pogoj za uvrstitev na omenjeni seznam, da je upravičenec lastnik in (edini) plačnik merilnega mesta.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - odškodnina - prošnja za izdajo dovoljenja
Vlogo je možno vložiti na več načinov in tudi, če upravni organ tožnikove vloge ni hotel sprejeti na okencu, ima vsakdo možnost vlogo poslati pristojnemu organu tudi po pošti. V zvezi s tem sodišče še pojasnjuje, da 65. člen ZUP določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge, dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči. Na podlagi navedenega sodišče ni moglo slediti navedbam tožnika, da starši zanj niso mogli uspešno podati vloge za dovoljenje za stalno prebivanje ali za pridobitev državljanstva oziroma, da o vlogi vloženi v letu 1991 upravni organ sploh ni odločil, saj so imeli v morebitnem takšnem primeru na voljo ustrezna pravna sredstva za izdajo odločbe.
javni razpisi - obrazložitev odločbe - upravni spor - odgovor na tožbo
Po določbah ZUP mora biti odločba obrazložena. Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje
Upravni organ je v postopku ravnal pravilno, ko je po prejemu obvestila o začetku sodnega postopka pred pristojnim sodiščem o ureditvi meje, upravni postopek evidentiranja prekinil, po obvestilu sodišča, da je sodni postopek ureditve meje ustavljen in da tudi noben drug postopek o predmetni nepremičnini ne teče, pa je pravilno s postopkom nadaljeval in izdal izpodbijano odločbo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - merila za ocenjevanje vlog - dohodek iz kmetijske dejavnosti - delovni stroj - prodaja
Tožena stranka se ni opredelila do merila lokacija projekta, in iz glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi.
Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - kazenski postopek - narok - zaslišanje - odvetniška tarifa
Udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih prič ali obdolžencev na isti dan v isti kazenski zadevi predstavlja en narok, saj ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem zaslišanju. Zato je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v isti kazenski zadevi ne priznava nagrade za vsako zaslišanje priče ali obdolženca posebej, ampak se prizna nagrada za en narok.
ZGJS člen 44, 44/1, 44/1-1. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica (2012) člen 43.
Tožeča stranka se je ob sklenitvi koncesijske pogodbe zavezala, da bo do 6. 12. 2013 zagotovila izgradnjo sistema oskrbe s toplotno energijo pod pogoji, ki so ji bili takrat znani in je nanje s podpisom koncesijske pogodbe tudi pristala. Sodišče zato zavrača tožbene očitke, da tožeča stranka ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja za izgradnjo kotlovnice in deponije ter posledično začeti izvajati koncesije izključno in edino zaradi ravnanj toženke in njenega nezakonitega posega v prostorski akt - Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika. Tožeča stranka bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje pod pogoji, kot so bili določeni ob sklenitvi koncesijske pogodbe, a tega ni storila. Koncesijska pogodba se namreč ni spremenila in je tožečo stranko zavezovala v nespremenjeni vsebini od njene sklenitve dalje. Lokacija kotlovnice in deponije je bila torej znana v trenutku objave razpisne dokumentacije, ob podelitvi koncesije in ob sklenitvi koncesijske pogodbe in se kasneje ni spreminjala.
ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka svoje odločitve glede odmere odvetniških stroškov za sestavo pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora, za sestavo dveh ustavnih pritožb, za pristop na narok na glavno obravnavo dne 6. 3. 2018 ter glede povišanja nagrade ni obrazložila tako, da bi bilo njeno odločitev mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davek od dohodka pravnih oseb - povezana družba - davčno (ne)priznani odhodki - simuliran (navidezni) pravni posel - davčna osnova - račun - sestavine računa - verodostojna knjigovodska listina - neopravljene storitve - tožbena novota
Družba ima pred vpisom v register zgolj omejeno poslovno sposobnost in sicer lahko pravno veljavno sklepa zgolj posle v zvezi z njeno ustanovitvijo in njenim ustanovnim premoženjem. Takšna pravna posla, povezana z ustanovitvijo družbe, sta sklenitev najemne pogodbe za poslovne prostore, kjer bo sedež družbe in pa pridobitev licence za poslovanje, v skladu z zakonodajo Združenih arabskih emiratov. Ne more pa družba pravno veljavno sklepati poslov, ki predstavljajo njeno redno poslovanje oziroma opravljanje dejavnosti družbe.
Tožnik niti z predloženimi listinami niti z drugimi dokaznimi sredstvi (s svojimi navedbami v postopku DIN in z listinami, ki jih je predložil) zlasti pa ne zaradi načina izvedbe obravnavanih poslov (niz poslov med upravljalsko in kapitalsko povezanimi osebami) ni uspel dokazati, da so bile storitve, zaračunane z računoma, potrebne za pridobivanje dohodkov tožnika v letu 2012. Računa, ter citirane pogodbe, na podlagi katerih sta bila računa izdana, brošure, poročila in tožnikova korespondenca v zvezi z obravnavanimi posli ter njegova ocena učinkov storitev, zaračunanih s predmetnima računoma na tožnikovo poslovanje, so neverodostojni.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - načelo enakosti pred zakonom
Kriteriji za ugotovitev obremenjenosti voda so določeni v petem odstavku 124. člena ZV-1, iz Strokovnih podlag 2019 pa ne izhaja, da bi Vlada RS pred sprejemom Sklepa o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2015 te okoliščine ugotavljala oziroma ocenjevala, svoje odločitve pa ne more opravičiti z analizo, ki temelji na podatkih iz kasnejših obdobij, in zato tudi po mnenju sodišča ni pojasnjeno, na podlagi katerih kriterijev so bile v Sklepu 2015 določene razlike med zavezanci glede na različno velikost in različno namembnost pristanišč.
Substanciranost predloga za zaslišanje priče od predlagatelja ne zahteva navedbe, kaj točno bo priča ob zaslišanju izjavila, saj predlagatelj ne more vedeti, kakšno bo njeno pričanje. Pojasniti mora le, katero pravno pomembno dejstvo ali okoliščino želi s pričanjem dokazovati in verjetnost, da bi oseba o tem vedela izpovedati.
Ko stranka v upravnem postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, jih je upravni organ dolžan izvesti in jih ne sme že vnaprej zavrniti. Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi.