Glede na dejstvo, da tožnik izpodbija upravno odločbo v delu, s katerem o njegovem zahtevku ni bilo odločeno, je treba tožbo tožnika zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Sodišče tudi sodi, da ne more toženi stranki naložiti, da odloči o zahtevku tožnika in izda upravni akt, saj tožnik ni vložil tožbe zaradi (delnega) molka organa in tudi ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, sodišča pa je pri odločanju vezano na tožbeni zahtevek.
vrnitev zaseženih predmetov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka izpodbija odločitev o svoji vlogi za vrnitev listin, ki so ji bile zasežene na podlagi 21. člena ZFU, torej odločitev o vprašanju, ki se tiče zbiranja dokaznega gradiva, in s tem odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ob nespornem dejstvu, da je obravnavane listine že pred izdajo izpodbijanega sklepa zasegla Policijska uprava Maribor, pa zavrženje tožbe dodatno utemeljuje pomanjkanje pravnega interesa tožeče stranke za njegovo odpravo. Ker se ob navedenem s predlagano odpravo izpodbijanega sklepa pravni položaj tožnika ne more spremeniti, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo tudi na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 136, 136/5, 150.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je mogoče utemeljeno zaključiti, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem in s tem zadostil okoliščinam za zavrnitev vloge za pomoč in zahtevkov za plačilo, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, opisane pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ. V primeru, ko sodišče v upravnem sporu prvostopenjsko odločbo, s katero je odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika, odpravi in zadevo vrne v ponovni upravni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila izdana odpravljena prvostopenjska odločba in vsi nadaljnji v tem postopku izdani akti, s čimer po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako Vrhovno sodišče v sklepu, št. X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). S tega vidika ni podlage, da bi drugostopenjski organ obrazložitev izpodbijane odločitve lahko nadomestil s sklicevanjem na svojo predhodno odločbo oziroma odločbi, ki sta prenehali veljati. Ker tega ni storil prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, bi vsaj drugostopenjski organ moral konkretno navesti dejstva oziroma okoliščine (glede tožnikovega ravnanja), na podlagi katerih je bil napravljen zaključek, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem, in se pri tem opredeliti do ugovorov in predlaganih dokazov, s katerimi je tožnik takšnemu zaključku nasprotoval.
dohodnina - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - opcijsko upravičenje - simuliran (navidezni) pravni posel - drug dohodek - prekinitev postopka
Izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZUS‑1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan; v teh primerih namreč o zahtevku stranke sploh ne bo odločeno z dokončnim upravnim aktom, zoper katerega bi stranka lahko sprožila sodno varstvo.
Za obdavčitev z dohodnino je važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, kot to pravi toženka v odgovoru na tožbo, vendar pa je v primeru, kot je konkretni, ko so dejansko opcijski upravičenci zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - odredba - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam Agencije dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Taka odločba pa je prav ta, ki jo tožnica izpodbija v obravnavanem primeru.
davek od dohodka pravnih oseb - vrnitev v prejšnje stanje - očitna pomota - vročanje
Napačna domneva tožnice, da se rok za tožbo šteje od dneva, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem nabiralniku in ne od dneva, ko je potekel 15 dnevni rok za prevzem pošiljke, ne predstavlja očitne pomote iz tretjega odstavka 103. člena ZUP. Sodišče se strinja z davčnim organom, da pri tem ni nepomembno, da vročitev ni bila opravljena laični osebi, pač pa strokovni osebi (davčni svetovalki) in tudi s stališčem davčnega organa, da gre za napako tožničine pooblaščenke oziroma njeno neskrbno ravnanje in torej ne gre za očitno pomoto iz tretjega odstavka 103. člena ZUP.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova
Za postopek davčne izvršbe je pomembna le izvršljivost izvršilnega naslova in ne njegova pravnomočnost, pri čemer v postopku davčne izvršbe izvršilnega naslova tudi sicer ni dopustno izpodbijati.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2, 144, 144/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba v evidenci GERK - prekrivanje gerk - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Upravna enota v primeru, če v postopku prijave kmetijskega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Kadar v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, do uskladitve med nosilci pa ni prišlo, upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini na podlagi dejstev, o katerih se vodi uradna evidenca. Sklicevanje tožeče stranke na pravdni postopek, ki teče pred okrožnim sodiščem, na odločitev o stvari ne more vplivati, saj predlagana pridobitev podatkov iz pravdnega spisa ne predstavlja podatkov o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca in, ki naj bi bili drugačni od podatkov zemljiške knjige, na podlagi katerih je odločal prvostopenjski organ.
ZZVZZ člen 55a. ZDoh-2 člen 110. ZDavP-2 člen 274, 288.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - prispevek za zdravstveno zavarovanje - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - oprostitev plačila
Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
ZTro člen 22, 22/1, 22/1-3. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (2004) člen 21. Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov (2002) člen 2. ZUS-1 člen 52.
Tožnica je obračunala in plačala trošarino za 10.0785 hl vol100% alkohola, dejansko pa bi morala obračunati in plačati trošarino za 12.0252 hl vol100% alkohola. Pri utemeljitvi navedene ugotovitve se je toženka sklicevala na evidence gibanja zaloge trošarinskih izdelkov in izdanih računov, pri čemer se je po njenih navedbah opirala na nazivno količino predpakiranega izdelka, to je po drugem odstavku 2. člena Pravilnika o količinah predpakiranih izdelkov masa ali prostornina, ki je označena na embalaži, to je količina izdelka, ki naj bi jo predpakirani izdelek vseboval, od katere se obračuna in plača trošarina.
ZDDPO-2 člen 55, 55a. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (2012) člen 8, 8-1.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - vlaganje v raziskave in razvoj - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - razvojno investicijski projekt - mnenje organa
Davčni organ je ugotovil, da gre pri projektih za projekte, katerih namen je razvoj spletnih aplikacij ter da gre za funkcionalno nadgradnjo uporabniških aplikacij. Pravilno je ugotovil, da tožnik ni predložil verodostojne projektne dokumentacije v takšni obliki, da so iz nje dosledno, jasno, konkretno in preverljivo razvidne RR vsebine, RR osebje in ostali viri za RR, RR cilji, RR mejniki, izhodiščno mednarodno RR stanje in RR napredek glede na stanje. Prav tako tožnik tudi ni predložil dokaza o prisotnosti pomembnega elementa novosti in razreševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti.
Iz določbe tretjega odstavka 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj izhaja, da lahko davčni organ glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v RR, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo, vendar pa to ni obvezno. Davčni organ je od omenjenega ministrstva pridobil splošna mnenja kot pomoč pri presojanju RR dejavnosti in RR projektov in programov, ki jih je predstavil tožniku z namenom, da mu pomaga pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v RR.
izvršba - davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru je to izvršljiv obračun davka - prispevkov za socialno varnost. Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da davčni organ, in posledično tudi sodišče v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka njegove izdaje.
Neplačane obveznosti se terjajo od tožnika, kot fizične osebe, ki je v skladu z zakonom dolžan plačevati prispevke za socialno varnost, in ne od pravne osebe, katere družbenik je tožnik.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nadstrešek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka svoje trditve, da je celoten objekt, torej tako osnovni objekt kot nastrešek, konstrukcijska celota, ni utemeljila, pa tudi dejansko stanje te okoliščine ni v celoti razjasnjeno.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja prosilca - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - relevantno obdobje - napačna uporaba zakona
Toženka zaradi uporabe napačne materialnopravne podlage več pravno pomembnih dejstev sploh ni ugotavljala oziroma ta dejstva ne izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kar pomeni, da se te odločbe ne da preizkusiti. Potrebno je namreč preveriti, kakšna je sprememba premoženjskega stanja na upravičenčevi strani, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, ta sprememba pa mora biti tolikšna, da prejemnik ne bi bil več upravičen do BPP. Za odločitev o vračilu na tej podlagi tako ne zadostuje, da upravni organ preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju.
Izpodbijani sklep temelji na napačnem zaključku, da tožnica, kljub pozivu toženke, v danem roku ni dopolnila predloga za opustitev cepljenja. Posledično je izpodbijani sklep izdan na napačni pravni podlagi, to je drugem odstavku 67. člena ZUP, po katerem organ zavrže vlogo, če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi v danem roku.
Tožeča stranka je z dodatnim zaračunavanjem vodenja rezervnega sklada potrošnikom, ki ni bilo pogodbeno dogovorjeno, izvajala nepošteno oziroma zavajajočo poslovno prakso in s tem povzročila njihovo oškodovanje. Sodba VSL I Cp 2724/2014, s katero tožena stranka dodatno utemelji zavzeto stališče, da upravnik brez podlage v pogodbi ni upravičen do dodatnega zaračunavanja vodenja rezervnega sklada, ni predmet presoje v upravnem sporu, je pa za odločitev relevantna, saj je bila sprejeta v zadevi z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
V postopku ni bilo izkazano, da je bila na območju, na katerem je deloval tožnik, na predpisan način aktivirana narodna zaščita, zato tožnik ni mogel delovati kot njen oborožen pripadnik. S svojim delovanjem med agresijo v letu 1991 je sicer lahko prispeval k obrambi RS, vendar pa je mogoče status vojnega veterana priznati le, če je izkazano, da so v zvezi s takšnim delovanjem izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določa zakon (ZVV), kar v obravnavanem primeru ni.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7.
davek od dohodkov iz premoženja - zloraba pravic - prikrito izplačilo dobička - odsvojitev poslovnega deleža
V obravnavanem primeru cilj odsvojitve poslovnega deleža (izguba vseh upravičenj iz prodanega deleža v zameno za kupnino) ni bil dosežen, saj A.A. družbo še naprej v celoti lastniško in upravljavsko obvladuje; edini motiv pa je bil prihranek pri davku, saj je obdavčitev kapitalskih dobičkov davčno ugodnejša od obdavčitve dividend. Zato se sporna pridobitev lastnega poslovnega deleža spregleda in se po ekonomski vsebini obravnava kot prikrito izplačilo dobička, kar se obdavči kot dividenda.
davek od dobička iz kapitala - obnova postopka - obnovitveni razlog - nemožnost udeležbe v postopku
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo in je mogoča le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno določeni. Te razloge določa ZUP v 260. členu. Med temi zakonskimi razlogi je v 9. točki 260. člena ZUP določen kot obnovitveni razlog tudi razlog, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, navedena možnost ni bila dana. Tožnik se sicer sklicuje na navedeni obnovitveni razlog, pri čemer pa po presoji sodišča ne gre za to, da tožnik ne bi sodeloval kot stranka v postopku, katerega obnovo je predlagal, pač pa se, kot je razvidno iz njegovih navedb, sklicuje na kršitve pravil postopka, ker v postopku ni bil zaslišan kot stranka. S tem pa po presoji sodišča tožnik uveljavlja kršitve pravil postopka, ki bi jih lahko uveljavljal v pritožbi (ki pa je ni vložil), ne pa v obnovi postopka.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - dobropis - zmanjšanje davčne osnove - dodatna odmera DDV - navidezni posel - zloraba sistema DDV
Tožnik je bil na podlagi 9. točke prvega odstavka 76. člen ZDDV-1 dolžan plačati davek, ki ga je izkazal na računih. Njegov zahtevek za popravek in vračilo neupravičeno zaračunanega davka pa v prvi vrsti že zato ni utemeljen, ker kupec, družba A. d.o.o., ni zmanjšala odbitka vstopnega DDV in nevarnost izgube davčnih prihodkov (še) ni odpravljena.
Tožnik je popravek DDV uveljavljal, vendar pogojev, določenih v drugem odstavku 39. člena ZDDV-1, ni izpolnjeval. Tožnik je namreč popravek davčne osnove uveljavljal v obračunu DDV za davčno obdobje od 1. 7. 2015 do 30. 9. 2015, pri čemer ni šlo za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, saj ni šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz dobropisa št. 93 z dne 23. 7. 2015 namreč ne izhaja, da je šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz tožnikovih navedb izhaja, da je družbi A. d.o.o. izdal dobropis v zvezi s predhodno izdanim računom št. 23 z dne 31. 1. 2014. Glede slednjega pa davčni organ v postopku DIN pri družbi A. d.o.o. tej družbi ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, o čemer je davčni organ 2. 9. 2015 družbi A. d.o.o. izdal odločbo. Iz navedenega razloga (ker družbi A. d.o.o. kot prejemnici računa davčni organ ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa) je tožnik 23. 7. 2015 družbi A. d.o.o. izdal sporni dobropis in torej ne iz razloga, ker bi šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi.