• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 17
  • >
  • >>
  • 281.
    UPRS Sodba in sklep I U 1338/2018-11
    5.5.2020
    UP00036241
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZDoh-2 člen 105.
    dohodnina - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - opcijsko upravičenje - simuliran (navidezni) pravni posel - drug dohodek - prekinitev postopka
    Izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZUS‑1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan; v teh primerih namreč o zahtevku stranke sploh ne bo odločeno z dokončnim upravnim aktom, zoper katerega bi stranka lahko sprožila sodno varstvo.

    Za obdavčitev z dohodnino je važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, kot to pravi toženka v odgovoru na tožbo, vendar pa je v primeru, kot je konkretni, ko so dejansko opcijski upravičenci zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi.
  • 282.
    UPRS Sklep I U 22/2020-11
    5.5.2020
    UP00035286
    ZTFI-1 člen 476, 476/2, 476/2-1.
    nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - odredba - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe

    V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam Agencije dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Taka odločba pa je prav ta, ki jo tožnica izpodbija v obravnavanem primeru.

  • 283.
    UPRS Sodba I U 2393/2017-13
    5.5.2020
    UP00035554
    ZDDV-1 člen 39, 39/2.
    davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - preklic naročila - lizing - izvajanje dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - zaslišanje
    Substanciranost predloga za zaslišanje priče od predlagatelja ne zahteva navedbe, kaj točno bo priča ob zaslišanju izjavila, saj predlagatelj ne more vedeti, kakšno bo njeno pričanje. Pojasniti mora le, katero pravno pomembno dejstvo ali okoliščino želi s pričanjem dokazovati in verjetnost, da bi oseba o tem vedela izpovedati.

    Ko stranka v upravnem postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, jih je upravni organ dolžan izvesti in jih ne sme že vnaprej zavrniti. Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi.
  • 284.
    UPRS Sodba I U 1135/2019-10
    5.5.2020
    UP00036459
    ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/1.
    davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR)
    V danem primeru so bile prevozne listine - CMR o prevozu predmetnega blaga ter listine v zvezi z C. dobavo ter druge listine, ki jih je pravočasno predložil tožnik v postopku DIN, nepravilno sestavljene oz. pomanjkljive do takšne mere, da niso izkazovale dejanske dobave predmetnega blaga družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško. Pomanjkljive prevozne listine - CMR ne izpolnjujejo pogojev 6. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga podpisani v Ženevi, 19. maja 1956, spremenjeni s Protokolom z dne 5. junija 1978 in ne morejo biti verodostojni dokaz, da je bilo blago odpeljano iz Slovenije in predano deklariranim kupcem v tujini (družbama družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško), saj ne vsebujejo vseh relevantnih podatkov oz. podatkov o dejanski dobavi predmetnega blaga. Prevozne listine - CMR so lahko verodostojen dokaz le, če so v celoti in pravilno izpolnjene in izkazujejo dejanske dobave blaga.
  • 285.
    UPRS Sklep I U 199/2020-8
    5.5.2020
    UP00037276
    ZBPP člen 24, 37. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno končan postopek - pravni interes
    Tožnica je predmetno tožbo, s katero je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu I U 1300/2019, oddala priporočeno na pošto dne 6. 2. 2019, torej po tem, ko je bil upravni spor, v zvezi s katerim je prosila za dodelitev BPP, že pravnomočno končan. S tem je tožničina potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njen pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP.
  • 286.
    UPRS Sodba I U 410/2019-12
    5.5.2020
    UP00035646
    ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ-2 člen 16. ZPSV člen 4, 6. ZUP člen 147.
    prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - družbenik - sprememba zavarovalne pogodbe - nastanek zavarovalnega primera - evidenca - predhodno vprašanje - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
    Glede na to, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe uradna evidenca davčnega organa ključen in hkrati tudi edini dokaz, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba glede temelja tožnikove obveznosti, bi bilo treba tožniku omogočiti seznanitev s tem dokazom in prisostvovanje pri njegovi izvedbi ter mu o tem dati možnost izjave, še zlasti glede na to, da tožnik temelj svoje obveznosti osporava. Izpodbijana odločba navaja, da iz uradne evidence davčnega organa izhaja, da je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje za prispevke za socialno varnost v skladu zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 in 16. členom ZPIZ-2), niso pa opisane okoliščine, na podlagi katerih se ugotavlja temelj (zavarovalno razmerje) za preostale prispevke, ki se tožniku nalagajo (za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in starševsko varstvo ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), pri čemer glede prispevkov za primer brezposelnosti niti ni navedena pravna podlaga.
  • 287.
    UPRS Sodba III U 74/2020-8
    5.5.2020
    UP00040892
    ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-4, 76, 78.
    tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
    Dosedanje ravnanje tožeče stranke izkazuje nevarnost pobega. Sama je izpovedala, da je iz Maroka v Turčijo pripotovala z letalom na legalen način in nato pot nadaljevala ilegalno. Vrnitvi v Maroko se upira in ji je bila zaradi nesodelovanja v postopku tudi izrečena pravnomočna odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Na zaslišanju je na vprašanje ali bo spoštovala odločbo o vrnitvi v domovino, izjavila, da se v domovino ne bo vrnila. Tudi po mnenju sodišča opisano ravnanje tožeče stranke kaže na to, da z milejšimi ukrepi ne bo mogoče zagotoviti njene navzočnosti pri postopku odstranjevanja iz države, saj ne gre pričakovati, da se bo na dan odstranitve iz države prostovoljno javila pri organu, da bi se njena odstranitev iz države izvršila.
  • 288.
    UPRS Sodba I U 1554/2019-9
    5.5.2020
    UP00035424
    ZDavP-2 člen 90, 90/1.
    dohodnina - odmera dohodnine - sprememba odločbe o odmeri dohodnine - izredno pravno sredstvo - očitna napaka
    O napaki ni mogoče govoriti, kolikor davčni organ v zadevi odloči v skladu s svojim pravnim naziranjem. Vprašanje, ali je pravno stališče, s katerim odločitev utemelji, pravilno, je predmet presoje zakonitosti njegove odločitve v postopku z rednimi pravnimi sredstvi in sodne presoje v upravnem sporu. Napačna uporaba materialnega zakona je ob izpolnitvi procesnih predpostavk tudi eden od razlogov za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2), sama po sebi pa ne predstavlja razloga za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2.

    Odločitve, da se olajšava ne prizna, ni mogoče pripisati napaki davčnega organa, temveč dejstvu, da ustrezna zahteva stranke ni bila vložena in torej kvečjemu napaki davčnega zavezanca, ki pa po presoji sodišča ne more šteti za očitno, saj je uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v dispoziciji stranke.
  • 289.
    UPRS Sodba I U 1769/2018-13
    5.5.2020
    UP00036452
    ZDavP-2 člen 157, 157/7.
    izvršba - davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
    V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru je to izvršljiv obračun davka - prispevkov za socialno varnost. Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da davčni organ, in posledično tudi sodišče v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka njegove izdaje.

    Neplačane obveznosti se terjajo od tožnika, kot fizične osebe, ki je v skladu z zakonom dolžan plačevati prispevke za socialno varnost, in ne od pravne osebe, katere družbenik je tožnik.
  • 290.
    UPRS Sodba I U 370/2019-10
    5.5.2020
    UP00037625
    ZDDD člen 2, 3, 5, 5/2. ZUstS člen 44.
    davek na dediščine - dedni red - davčni zavezanec - sestra - nepremično premoženje - vrednost premoženja - odločitev ustavnega sodišča

    Sklep o dedovanju je v obravnavanem primeru postal pravnomočen pred dnevom učinkovanja razveljavitve določbe drugega odstavka 5. člena ZDDD. Res je sicer, da se davčne obveznosti praviloma odmerjajo na podlagi zakona, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti. Vendar pa navedeno splošno pravilo velja le, če zakon ne določa drugače. V primeru, če Ustavno sodišče RS zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti zaradi ugotovljene neustavnosti razveljavi, drugače določa že navedeni 44. člen ZUstS. Določba drugega odstavka 5. člena ZDDD je bila (zgolj) razveljavljena (in ne odpravljena), razveljavitev pa je veljala za naprej, torej za postopke, ki še niso bili pravnomočno končani. Tak pa je tudi obravnavani primer.

  • 291.
    UPRS Sodba I U 911/2019-9
    5.5.2020
    UP00035291
    ZUP člen 103, 103/3.
    davek od dohodka pravnih oseb - vrnitev v prejšnje stanje - očitna pomota - vročanje
    Napačna domneva tožnice, da se rok za tožbo šteje od dneva, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem nabiralniku in ne od dneva, ko je potekel 15 dnevni rok za prevzem pošiljke, ne predstavlja očitne pomote iz tretjega odstavka 103. člena ZUP. Sodišče se strinja z davčnim organom, da pri tem ni nepomembno, da vročitev ni bila opravljena laični osebi, pač pa strokovni osebi (davčni svetovalki) in tudi s stališčem davčnega organa, da gre za napako tožničine pooblaščenke oziroma njeno neskrbno ravnanje in torej ne gre za očitno pomoto iz tretjega odstavka 103. člena ZUP.
  • 292.
    UPRS Sodba I U 1218/2018-18
    5.5.2020
    UP00035430
    Odlok o oglaševanju (2011) člen 20. ZTLR člen 24. SPZ člen 8. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev reklamnih panojev - zasebno zemljišče - povezanost objekta z zemljiščem - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Za presojo dejstva, ki je v zadevi bistveno in je sporno, to je, ali gre za reklamna objekta, ki sta postavljena na javnem mestu, ali pa za reklamna objekta, ki se nahajata na nepremičnini v zasebni lasti, ni pomembna le ugotovitev, ki je v tej zadevi sicer sporna, ali se zid s tema objektoma po geodetskih podatkih nahaja na nepremičnini v lasti toženke, temveč je bistvena tudi ugotovitev, v čigavi lasti je zid, na katerem se nahajata sporna reklamna objekta.

    Če je bil sporni zid, na katerem se nahajata reklamna objekta, zgrajen pred 1. 1. 2003, je lastnik (graditelj) zidu tudi lastnik zemljišča, na katerem se nahaja, če ni kakšnih drugih zakonskih ovir za pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču (na primer, da gre za javno dobro), oz. če je bil zgrajen kasneje, je lastnik zemljišča tudi lastnik zidu.
  • 293.
    UPRS Sodba I U 966/2019-17
    5.5.2020
    UP00034181
    ZSV člen 56, 56/1, 56/1-10.
    javni zavod - predčasna razrešitev direktorja - krivdni razlogi
    Tožnici se ne očita kršitve predpisov o javnem naročanju, ampak opustitev dolžnih ravnanj v smislu ZintPK. Zato ni dovolj, da je bil postopek javnega naročila izpeljan pravilno, kar zatrjuje tožnica, ampak mora biti tudi meritorna odločitev o tem, komu bo javno naročilo oddano, sprejeta zakonito, torej skladno z ZIntPK, tako, da uradna oseba svoje funkcije ne uporabi za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
  • 294.
    UPRS Sodba II U 73/2018-12
    5.5.2020
    UP00043571
    ZDavP-2 člen 87, 87/1, 143, 145, 145/2, 145/2-9.
    davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova
    Za postopek davčne izvršbe je pomembna le izvršljivost izvršilnega naslova in ne njegova pravnomočnost, pri čemer v postopku davčne izvršbe izvršilnega naslova tudi sicer ni dopustno izpodbijati.
  • 295.
    UPRS Sodba I U 2573/2018-9
    5.5.2020
    UP00036260
    ZDavP-2 člen 145, 145/3.
    davčna izvršba - izvršilni naslov - obrazložitev upravnega akta - pravnomočnost in izvršljivost izvršilnega naslova
    Trditev, da v izreku izpodbijanega sklepa niso navedeni izvršilni naslovi, ne drži. Kot izvršilni naslovi so navedeni izvršljivi obračuni davka (obračuni REK-1, REK-2 in DDV-O) ter izvršljiva odločba o odmeri davka. Kot tožniku pravilno pojasni tožena stranka pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži njene izvršitve (prvi odstavek 87. člena ZDavP-2). Obračun davka pa postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu (tretji odstavek 145. člena ZDavP-2).
  • 296.
    UPRS Sodba I U 1146/2018-21
    5.5.2020
    UP00035433
    ZGJS člen 44, 44/1, 44/1-1. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica (2012) člen 43.
    koncesije - odvzem koncesije - neizpolnjevanje obveznosti iz koncesijske pogodbe - pridobitev gradbenega dovoljenja - kršitev koncesijske pogodbe
    Tožeča stranka se je ob sklenitvi koncesijske pogodbe zavezala, da bo do 6. 12. 2013 zagotovila izgradnjo sistema oskrbe s toplotno energijo pod pogoji, ki so ji bili takrat znani in je nanje s podpisom koncesijske pogodbe tudi pristala. Sodišče zato zavrača tožbene očitke, da tožeča stranka ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja za izgradnjo kotlovnice in deponije ter posledično začeti izvajati koncesije izključno in edino zaradi ravnanj toženke in njenega nezakonitega posega v prostorski akt - Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika. Tožeča stranka bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje pod pogoji, kot so bili določeni ob sklenitvi koncesijske pogodbe, a tega ni storila. Koncesijska pogodba se namreč ni spremenila in je tožečo stranko zavezovala v nespremenjeni vsebini od njene sklenitve dalje. Lokacija kotlovnice in deponije je bila torej znana v trenutku objave razpisne dokumentacije, ob podelitvi koncesije in ob sklenitvi koncesijske pogodbe in se kasneje ni spreminjala.
  • 297.
    UPRS Sodba III U 58/2018-9
    5.5.2020
    UP00043565
    ZGO-1 člen 152, 153.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nadstrešek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Tožena stranka svoje trditve, da je celoten objekt, torej tako osnovni objekt kot nastrešek, konstrukcijska celota, ni utemeljila, pa tudi dejansko stanje te okoliščine ni v celoti razjasnjeno.
  • 298.
    UPRS Sodba I U 1543/2018-13
    5.5.2020
    UP00036243
    ZDoh-2 člen 6, 6/1, 6/1-1.
    rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja
    Ni sporno, da je imel tožnik v spornem obdobju, torej od 13. 9. 2012 do 16. 12. 2014 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zato je toženka tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da se tožnik v navedenem obdobju po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 šteje za rezidenta Slovenije.

    Pravice po konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan, ter da odločba, kot je izpodbijana, s katero je ugotovljen status rezidentstva za namen ZDoh-2 zavezanca ne ovira pri uveljavljanju pravic iz Konvencije. Rezidentski status za namene Konvencije je relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira.
  • 299.
    UPRS Sodba I U 414/2019-6
    5.5.2020
    UP00036441
    ZVPNPP člen 12, 12/1. SPZ člen 118.
    inšpekcijsko nadzorstvo - varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoča poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa - upravljanje v večstanovanjskih hišah - stroški upravljanja - rezervni sklad - stroški vodenja rezervnega sklada - pogodba o upravljanju
    Tožeča stranka je z dodatnim zaračunavanjem vodenja rezervnega sklada potrošnikom, ki ni bilo pogodbeno dogovorjeno, izvajala nepošteno oziroma zavajajočo poslovno prakso in s tem povzročila njihovo oškodovanje. Sodba VSL I Cp 2724/2014, s katero tožena stranka dodatno utemelji zavzeto stališče, da upravnik brez podlage v pogodbi ni upravičen do dodatnega zaračunavanja vodenja rezervnega sklada, ni predmet presoje v upravnem sporu, je pa za odločitev relevantna, saj je bila sprejeta v zadevi z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem.
  • 300.
    UPRS Sodba III U 280/2017-23
    5.5.2020
    UP00040890
    ZV-1 člen 124, 124/5.
    vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - načelo enakosti pred zakonom
    Kriteriji za ugotovitev obremenjenosti voda so določeni v petem odstavku 124. člena ZV-1, iz Strokovnih podlag 2019 pa ne izhaja, da bi Vlada RS pred sprejemom Sklepa o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2015 te okoliščine ugotavljala oziroma ocenjevala, svoje odločitve pa ne more opravičiti z analizo, ki temelji na podatkih iz kasnejših obdobij, in zato tudi po mnenju sodišča ni pojasnjeno, na podlagi katerih kriterijev so bile v Sklepu 2015 določene razlike med zavezanci glede na različno velikost in različno namembnost pristanišč.
  • <<
  • <
  • 15
  • od 17
  • >
  • >>