dohodnina - odmera dohodnine - sprememba odločbe o odmeri dohodnine - izredno pravno sredstvo - očitna napaka
O napaki ni mogoče govoriti, kolikor davčni organ v zadevi odloči v skladu s svojim pravnim naziranjem. Vprašanje, ali je pravno stališče, s katerim odločitev utemelji, pravilno, je predmet presoje zakonitosti njegove odločitve v postopku z rednimi pravnimi sredstvi in sodne presoje v upravnem sporu. Napačna uporaba materialnega zakona je ob izpolnitvi procesnih predpostavk tudi eden od razlogov za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe po nadzorstveni pravici (88. člen ZDavP-2), sama po sebi pa ne predstavlja razloga za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2.
Odločitve, da se olajšava ne prizna, ni mogoče pripisati napaki davčnega organa, temveč dejstvu, da ustrezna zahteva stranke ni bila vložena in torej kvečjemu napaki davčnega zavezanca, ki pa po presoji sodišča ne more šteti za očitno, saj je uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v dispoziciji stranke.
Odlok o oglaševanju (2011) člen 20. ZTLR člen 24. SPZ člen 8. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev reklamnih panojev - zasebno zemljišče - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - povezanost objekta z zemljiščem
Za presojo dejstva, ki je v zadevi bistveno in je sporno, to je, ali gre za reklamna objekta, ki sta postavljena na javnem mestu, ali pa za reklamna objekta, ki se nahajata na nepremičnini v zasebni lasti, ni pomembna le ugotovitev, ki je v tej zadevi sicer sporna, ali se zid s tema objektoma po geodetskih podatkih nahaja na nepremičnini v lasti toženke, temveč je bistvena tudi ugotovitev, v čigavi lasti je zid, na katerem se nahajata sporna reklamna objekta.
Če je bil sporni zid, na katerem se nahajata reklamna objekta, zgrajen pred 1. 1. 2003, je lastnik (graditelj) zidu tudi lastnik zemljišča, na katerem se nahaja, če ni kakšnih drugih zakonskih ovir za pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču (na primer, da gre za javno dobro), oz. če je bil zgrajen kasneje, je lastnik zemljišča tudi lastnik zidu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - nepopolna vloga - dejansko stanje - pravica do pritožbe
Ker tožnica ni niti zatrjevala niti izkazala morebitnih razlogov, zaradi katerih bi/bo vložila pritožbo, je tožena stranka utemeljeno presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka se je pri tem tudi pravilno sklicevala na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Tožnica namreč v prošnji (kar med strankama ni sporno) niti ni zatrjevala dejanskega stanja (razen že navedenega starega izvedenskega mnenja), ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe.
Pravica do vložitve pravnega sredstva ni vezana na odločitev o prošnji za dodelitev BPP za vložitev tega pravnega sredstva. Tako bi lahko tožnica, če bi želela, neodvisno od odločitve o njeni prošnji za dodelitev BPP, vložila pritožbo. Prosilec ima vedno pravico zaprositi za BPP, vendar to še ne pomeni, da mu bo BPP tudi dodeljena Pravna možnost, da pritožbo vloži, pa še ne pomeni, da je prosilec avtomatično upravičen do dodelitve BPP za njeno vložitev, ampak organ za BPP presoja tudi pogoje po 24. členu ZBPP.
ZDoh-2 člen 41, 41/4, 44. ZUP člen 214. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - normirani stroški - stroški prevoza - službena pot - tarifa - obrazložitev odločbe
Kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi lahko šteli, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi odobrenimi s strani delodajalca in z računi, iz izpodbijane odločbe in odločbe toženke ni razvidno. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in preveriti, zakaj organ ni razlikoval med prevozom na delo in z dela in službeno potjo, kljub temu, da se v upravnem spisu nahaja tabela obračuna potnih in ostalih stroškov, ki jo je tožnik pripravil skladno z navodili prvostopenjskega organa, in iz katere izhajajo relacije, ki jih je tožnik opravil v letu 2012, in ki naj ne bi predstavljale le poti na delo in z dela ampak tudi službene poti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno končan postopek - pravni interes
Tožnica je predmetno tožbo, s katero je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu I U 1300/2019, oddala priporočeno na pošto dne 6. 2. 2019, torej po tem, ko je bil upravni spor, v zvezi s katerim je prosila za dodelitev BPP, že pravnomočno končan. S tem je tožničina potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njen pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Ni sporno, da je imel tožnik v spornem obdobju, torej od 13. 9. 2012 do 16. 12. 2014 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zato je toženka tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da se tožnik v navedenem obdobju po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 šteje za rezidenta Slovenije.
Pravice po konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan, ter da odločba, kot je izpodbijana, s katero je ugotovljen status rezidentstva za namen ZDoh-2 zavezanca ne ovira pri uveljavljanju pravic iz Konvencije. Rezidentski status za namene Konvencije je relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira.
davčna izvršba - izvršilni naslov - obrazložitev upravnega akta - pravnomočnost in izvršljivost izvršilnega naslova
Trditev, da v izreku izpodbijanega sklepa niso navedeni izvršilni naslovi, ne drži. Kot izvršilni naslovi so navedeni izvršljivi obračuni davka (obračuni REK-1, REK-2 in DDV-O) ter izvršljiva odločba o odmeri davka. Kot tožniku pravilno pojasni tožena stranka pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži njene izvršitve (prvi odstavek 87. člena ZDavP-2). Obračun davka pa postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu (tretji odstavek 145. člena ZDavP-2).
davek na dediščine - dedni red - davčni zavezanec - sestra - nepremično premoženje - vrednost premoženja - odločitev ustavnega sodišča
Sklep o dedovanju je v obravnavanem primeru postal pravnomočen pred dnevom učinkovanja razveljavitve določbe drugega odstavka 5. člena ZDDD. Res je sicer, da se davčne obveznosti praviloma odmerjajo na podlagi zakona, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti. Vendar pa navedeno splošno pravilo velja le, če zakon ne določa drugače. V primeru, če Ustavno sodišče RS zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti zaradi ugotovljene neustavnosti razveljavi, drugače določa že navedeni 44. člen ZUstS. Določba drugega odstavka 5. člena ZDDD je bila (zgolj) razveljavljena (in ne odpravljena), razveljavitev pa je veljala za naprej, torej za postopke, ki še niso bili pravnomočno končani. Tak pa je tudi obravnavani primer.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Dosedanje ravnanje tožeče stranke izkazuje nevarnost pobega. Sama je izpovedala, da je iz Maroka v Turčijo pripotovala z letalom na legalen način in nato pot nadaljevala ilegalno. Vrnitvi v Maroko se upira in ji je bila zaradi nesodelovanja v postopku tudi izrečena pravnomočna odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Na zaslišanju je na vprašanje ali bo spoštovala odločbo o vrnitvi v domovino, izjavila, da se v domovino ne bo vrnila. Tudi po mnenju sodišča opisano ravnanje tožeče stranke kaže na to, da z milejšimi ukrepi ne bo mogoče zagotoviti njene navzočnosti pri postopku odstranjevanja iz države, saj ne gre pričakovati, da se bo na dan odstranitve iz države prostovoljno javila pri organu, da bi se njena odstranitev iz države izvršila.
davek od dohodka pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pokrivanje davčne izgube - stroški - boniteta - davčno (ne)priznani odhodki - nepriznani stroški
Tožnik ni utemeljil in dokazal poslovne narave spornih potovanj, zato ostajajo dejstva, da so ta potovanja bila opravljena, da se jih je udeležil tožnikov poslovodja oz. zaposlenec in da jih je kril tožnik, neizpodbita. S tem pa so izpolnjeni pogoji, da se to po prvem odstavku 39. člena ZDoh-2 opredeli kot boniteta, saj gre za ugodnost, ki jo K.K. zagotovil tožnik.
Stroški reprezentance lahko nastanejo le ob poslovnih stikih davčnega zavezanca s poslovnimi partnerji, sicer imajo takšni stroški značaj privatnosti in niso davčno priznani odhodki. Tudi po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi stroški reprezentance, ki jih je uveljavljal, nastali ob njegovih poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Tožnik bi namreč moral utemeljiti in dokazati, kakšni stroški reprezentance konkretno so nastali in s katerimi poslovnimi partnerji je do njih prišlo.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR)
V danem primeru so bile prevozne listine - CMR o prevozu predmetnega blaga ter listine v zvezi z C. dobavo ter druge listine, ki jih je pravočasno predložil tožnik v postopku DIN, nepravilno sestavljene oz. pomanjkljive do takšne mere, da niso izkazovale dejanske dobave predmetnega blaga družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško. Pomanjkljive prevozne listine - CMR ne izpolnjujejo pogojev 6. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga podpisani v Ženevi, 19. maja 1956, spremenjeni s Protokolom z dne 5. junija 1978 in ne morejo biti verodostojni dokaz, da je bilo blago odpeljano iz Slovenije in predano deklariranim kupcem v tujini (družbama družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško), saj ne vsebujejo vseh relevantnih podatkov oz. podatkov o dejanski dobavi predmetnega blaga. Prevozne listine - CMR so lahko verodostojen dokaz le, če so v celoti in pravilno izpolnjene in izkazujejo dejanske dobave blaga.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ-2 člen 16. ZPSV člen 4, 6. ZUP člen 147.
prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - družbenik - sprememba zavarovalne pogodbe - nastanek zavarovalnega primera - evidenca - predhodno vprašanje - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Glede na to, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe uradna evidenca davčnega organa ključen in hkrati tudi edini dokaz, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba glede temelja tožnikove obveznosti, bi bilo treba tožniku omogočiti seznanitev s tem dokazom in prisostvovanje pri njegovi izvedbi ter mu o tem dati možnost izjave, še zlasti glede na to, da tožnik temelj svoje obveznosti osporava. Izpodbijana odločba navaja, da iz uradne evidence davčnega organa izhaja, da je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje za prispevke za socialno varnost v skladu zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 in 16. členom ZPIZ-2), niso pa opisane okoliščine, na podlagi katerih se ugotavlja temelj (zavarovalno razmerje) za preostale prispevke, ki se tožniku nalagajo (za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in starševsko varstvo ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), pri čemer glede prispevkov za primer brezposelnosti niti ni navedena pravna podlaga.
Splošna določba 12. člena ZPPDFT-1 velja za vse zavezance (vključno za B. s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah). Zakon v nadaljnjih določbah ureja način izvajanja politike in postopkov skupine (75. člen v povezavi z 71. členom ZPPDFT-1) in politike, kontrole in postopke, ki jih mora zavezanec vzpostaviti z namenom, da bo učinkovito ublažil in obvladoval tveganje PD/FT (15. člen ZPPDFT-1), ki vključuje tudi tveganje skupine. Zavezanec (tudi tisti, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi) mora torej najprej vzpostaviti politike, kontrole in postopke, zato da jih bo lahko izvajal v hčerinskih družbah. Navedeno pa, kot pravilno navaja tožena stranka, izhaja tudi iz prvega odstavka 15. člena ZPPDFT-1, ki za vse zavezance določa, da morajo biti politike, kontrole in postopki sorazmerni glede na njihovo dejavnost in velikost, zato da so učinkoviti.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - lastništvo nepremičnine - predhodno vprašanje v upravnem postopku
Iz izpodbijane odločbe izhaja, kot da je toženka predhodno vprašanje rešila sama, vendar to ne drži, ker se ni opredelila do tožnikovih navedb, da je sporno nepremičnino priposestvoval. Če bi hotela predhodno vprašanje glede lastništva predmetne nepremičnine rešiti sama, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim priposestvovanjem predmetne nepremičnine in odločiti po pravilih Stavrnopravnega zakonika (43. člen in naslednji).
Ker v obravnavnem primeru iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ postopal v skladu z določbo drugega odstavka 151. člena ZUP, torej da bi tožnika pozval, naj pri pristojnem sodišču v določenem roku vloži tožbo na ugotovitev, da je predmetno nepremičnino priposestvoval, in ga hkrati opozoril na posledice, če bo to opustil, ni imel podlage, da v skladu s tretjim odstavkom 151. člena ZUP nadaljuje postopek in odloči o zadevi.
Tožnici se ne očita kršitve predpisov o javnem naročanju, ampak opustitev dolžnih ravnanj v smislu ZintPK. Zato ni dovolj, da je bil postopek javnega naročila izpeljan pravilno, kar zatrjuje tožnica, ampak mora biti tudi meritorna odločitev o tem, komu bo javno naročilo oddano, sprejeta zakonito, torej skladno z ZIntPK, tako, da uradna oseba svoje funkcije ne uporabi za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - tožbena novota
Tožnik je imel že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe polno možnost ugovarjati vsebini mnenj, na katera je oprta ugotovitev iz sklepa Vlade, da ne obstaja interes RS za njegov sprejem v državljanstvo RS, na tem pa temelji tudi izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristil. Zato ne more uspeti z ugovori, ki jih v tej zvezi podaja šele v tožbi.
prispevki za socialno varnost - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Tožnik ne izpodbija ugotovitev v postopku, ki se nanašajo na omenjene postopke in s tem ugotovitve, da je bilo o enaki tožnikovi zahtevi, kot je zahteva, ki je predmet obravnavane zadeve, že pravnomočno odločeno. Čim pa je tako, pa je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo zahtevo - predlog zavrgel.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe po podatkih zemljiške knjige ni bil lastnik predmetnih zemljišč, niti ne zatrjuje, da bi jih imel v zakupu oziroma predloži dokazil, s katerimi bi izkazal pravico do uporabe, v zadevah izbrisa GERK-ov pa je pomembno le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč (I U 1404/2017, I U 233/2018 in druge).
Upravni organ v postopku izbrisa GERK ne more odločati o pridobitvi lastninske pravice, ampak mora pri odločitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje, kakršno je ob izdaji odločbe. Glede na to, da se v postopku ugotavlja pravica do uporabe kmetijskih zemljišč, vprašanja, kdo se šteje za lastnika nepremičnine, ni mogoče opredeliti kot predhodnega vprašanja, zaradi odločitve o katerem bi moral prvostopenjski organ postopek prekiniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - tuj državljan - zavrženje vloge
Iz tožnikove vloge izhaja, da je tožnik državljan Republike Kosovo. Zato je bil poziv tožniku, da poleg podatkov, ki jih mora obvezno vsebovati vloga iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, predloži tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, skladen s tretjim odstavkom 32. člena ZBPP.