• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 17
  • >
  • >>
  • 301.
    UPRS Sklep I U 374/2020-8
    5.5.2020
    UP00035544
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
    predhodni preizkus tožbe - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe - tožbeni zahtevek
    Glede na dejstvo, da tožnik izpodbija upravno odločbo v delu, s katerem o njegovem zahtevku ni bilo odločeno, je treba tožbo tožnika zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

    Sodišče tudi sodi, da ne more toženi stranki naložiti, da odloči o zahtevku tožnika in izda upravni akt, saj tožnik ni vložil tožbe zaradi (delnega) molka organa in tudi ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, sodišča pa je pri odločanju vezano na tožbeni zahtevek.
  • 302.
    UPRS Sodba I U 463/2019-11
    5.5.2020
    UP00035444
    ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7.
    davek od dohodkov iz premoženja - zloraba pravic - prikrito izplačilo dobička - odsvojitev poslovnega deleža
    V obravnavanem primeru cilj odsvojitve poslovnega deleža (izguba vseh upravičenj iz prodanega deleža v zameno za kupnino) ni bil dosežen, saj A.A. družbo še naprej v celoti lastniško in upravljavsko obvladuje; edini motiv pa je bil prihranek pri davku, saj je obdavčitev kapitalskih dobičkov davčno ugodnejša od obdavčitve dividend. Zato se sporna pridobitev lastnega poslovnega deleža spregleda in se po ekonomski vsebini obravnava kot prikrito izplačilo dobička, kar se obdavči kot dividenda.
  • 303.
    UPRS Sodba I U 413/2019-14
    5.5.2020
    UP00035289
    ZUP člen 214.
    obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - dopolnitev predloga - zavrženje predloga - obrazložitev odločbe
    Izpodbijani sklep temelji na napačnem zaključku, da tožnica, kljub pozivu toženke, v danem roku ni dopolnila predloga za opustitev cepljenja. Posledično je izpodbijani sklep izdan na napačni pravni podlagi, to je drugem odstavku 67. člena ZUP, po katerem organ zavrže vlogo, če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi v danem roku.
  • 304.
    UPRS Sodba I U 803/2019-13
    5.5.2020
    UP00035290
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
    prispevki za socialno varnost - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
    Tožnik ne izpodbija ugotovitev v postopku, ki se nanašajo na omenjene postopke in s tem ugotovitve, da je bilo o enaki tožnikovi zahtevi, kot je zahteva, ki je predmet obravnavane zadeve, že pravnomočno odločeno. Čim pa je tako, pa je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo zahtevo - predlog zavrgel.
  • 305.
    UPRS Sodba I U 1037/2018-15
    5.5.2020
    UP00035431
    ZUP člen 147, 147/1, 151, 151/2.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - lastništvo nepremičnine - predhodno vprašanje v upravnem postopku
    Iz izpodbijane odločbe izhaja, kot da je toženka predhodno vprašanje rešila sama, vendar to ne drži, ker se ni opredelila do tožnikovih navedb, da je sporno nepremičnino priposestvoval. Če bi hotela predhodno vprašanje glede lastništva predmetne nepremičnine rešiti sama, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim priposestvovanjem predmetne nepremičnine in odločiti po pravilih Stavrnopravnega zakonika (43. člen in naslednji).

    Ker v obravnavnem primeru iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ postopal v skladu z določbo drugega odstavka 151. člena ZUP, torej da bi tožnika pozval, naj pri pristojnem sodišču v določenem roku vloži tožbo na ugotovitev, da je predmetno nepremičnino priposestvoval, in ga hkrati opozoril na posledice, če bo to opustil, ni imel podlage, da v skladu s tretjim odstavkom 151. člena ZUP nadaljuje postopek in odloči o zadevi.
  • 306.
    UPRS Sodba I U 2462/2018-10
    5.5.2020
    UP00036235
    ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 260, 260-9.
    davek od dobička iz kapitala - obnova postopka - obnovitveni razlog - nemožnost udeležbe v postopku
    Obnova postopka je izredno pravno sredstvo in je mogoča le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno določeni. Te razloge določa ZUP v 260. členu. Med temi zakonskimi razlogi je v 9. točki 260. člena ZUP določen kot obnovitveni razlog tudi razlog, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, navedena možnost ni bila dana. Tožnik se sicer sklicuje na navedeni obnovitveni razlog, pri čemer pa po presoji sodišča ne gre za to, da tožnik ne bi sodeloval kot stranka v postopku, katerega obnovo je predlagal, pač pa se, kot je razvidno iz njegovih navedb, sklicuje na kršitve pravil postopka, ker v postopku ni bil zaslišan kot stranka. S tem pa po presoji sodišča tožnik uveljavlja kršitve pravil postopka, ki bi jih lahko uveljavljal v pritožbi (ki pa je ni vložil), ne pa v obnovi postopka.
  • 307.
    UPRS Sodba III U 14/2018-
    5.5.2020
    UP00040885
    ZVV člen 2, 2-6.
    vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
    V postopku ni bilo izkazano, da je bila na območju, na katerem je deloval tožnik, na predpisan način aktivirana narodna zaščita, zato tožnik ni mogel delovati kot njen oborožen pripadnik. S svojim delovanjem med agresijo v letu 1991 je sicer lahko prispeval k obrambi RS, vendar pa je mogoče status vojnega veterana priznati le, če je izkazano, da so v zvezi s takšnim delovanjem izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določa zakon (ZVV), kar v obravnavanem primeru ni.
  • 308.
    UPRS Sodba I U 1945/2019-11
    5.5.2020
    UP00035636
    ZBPP člen 49, 49/1. ZBPP-C člen 35.
    brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja prosilca - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - relevantno obdobje - napačna uporaba zakona
    Toženka zaradi uporabe napačne materialnopravne podlage več pravno pomembnih dejstev sploh ni ugotavljala oziroma ta dejstva ne izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kar pomeni, da se te odločbe ne da preizkusiti. Potrebno je namreč preveriti, kakšna je sprememba premoženjskega stanja na upravičenčevi strani, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, ta sprememba pa mora biti tolikšna, da prejemnik ne bi bil več upravičen do BPP. Za odločitev o vračilu na tej podlagi tako ne zadostuje, da upravni organ preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju.
  • 309.
    UPRS Sodba III U 92/2018-18
    5.5.2020
    UP00035889
    ZKme-1 člen 143, 144, 144/2.
    GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
    Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe po podatkih zemljiške knjige ni bil lastnik predmetnih zemljišč, niti ne zatrjuje, da bi jih imel v zakupu oziroma predloži dokazil, s katerimi bi izkazal pravico do uporabe, v zadevah izbrisa GERK-ov pa je pomembno le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč (I U 1404/2017, I U 233/2018 in druge).

    Upravni organ v postopku izbrisa GERK ne more odločati o pridobitvi lastninske pravice, ampak mora pri odločitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje, kakršno je ob izdaji odločbe. Glede na to, da se v postopku ugotavlja pravica do uporabe kmetijskih zemljišč, vprašanja, kdo se šteje za lastnika nepremičnine, ni mogoče opredeliti kot predhodnega vprašanja, zaradi odločitve o katerem bi moral prvostopenjski organ postopek prekiniti.
  • 310.
    UPRS Sodba I U 1123/2019-9
    5.5.2020
    UP00037256
    ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
    davek od dohodka pravnih oseb - povezana družba - davčno (ne)priznani odhodki - simuliran (navidezni) pravni posel - davčna osnova - račun - sestavine računa - verodostojna knjigovodska listina - neopravljene storitve - tožbena novota
    Družba ima pred vpisom v register zgolj omejeno poslovno sposobnost in sicer lahko pravno veljavno sklepa zgolj posle v zvezi z njeno ustanovitvijo in njenim ustanovnim premoženjem. Takšna pravna posla, povezana z ustanovitvijo družbe, sta sklenitev najemne pogodbe za poslovne prostore, kjer bo sedež družbe in pa pridobitev licence za poslovanje, v skladu z zakonodajo Združenih arabskih emiratov. Ne more pa družba pravno veljavno sklepati poslov, ki predstavljajo njeno redno poslovanje oziroma opravljanje dejavnosti družbe.

    Tožnik niti z predloženimi listinami niti z drugimi dokaznimi sredstvi (s svojimi navedbami v postopku DIN in z listinami, ki jih je predložil) zlasti pa ne zaradi načina izvedbe obravnavanih poslov (niz poslov med upravljalsko in kapitalsko povezanimi osebami) ni uspel dokazati, da so bile storitve, zaračunane z računoma, potrebne za pridobivanje dohodkov tožnika v letu 2012. Računa, ter citirane pogodbe, na podlagi katerih sta bila računa izdana, brošure, poročila in tožnikova korespondenca v zvezi z obravnavanimi posli ter njegova ocena učinkov storitev, zaračunanih s predmetnima računoma na tožnikovo poslovanje, so neverodostojni.
  • 311.
    UPRS Sodba I U 1922/2018-15
    5.5.2020
    UP00037271
    ZZVZZ člen 55a. ZDoh-2 člen 110. ZDavP-2 člen 274, 288.
    dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - prispevek za zdravstveno zavarovanje - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - oprostitev plačila
    Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
  • 312.
    UPRS Sodba III U 71/2018-10
    5.5.2020
    UP00035891
    Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 136, 136/5, 150.
    neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je mogoče utemeljeno zaključiti, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem in s tem zadostil okoliščinam za zavrnitev vloge za pomoč in zahtevkov za plačilo, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, opisane pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ. V primeru, ko sodišče v upravnem sporu prvostopenjsko odločbo, s katero je odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika, odpravi in zadevo vrne v ponovni upravni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila izdana odpravljena prvostopenjska odločba in vsi nadaljnji v tem postopku izdani akti, s čimer po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako Vrhovno sodišče v sklepu, št. X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). S tega vidika ni podlage, da bi drugostopenjski organ obrazložitev izpodbijane odločitve lahko nadomestil s sklicevanjem na svojo predhodno odločbo oziroma odločbi, ki sta prenehali veljati. Ker tega ni storil prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, bi vsaj drugostopenjski organ moral konkretno navesti dejstva oziroma okoliščine (glede tožnikovega ravnanja), na podlagi katerih je bil napravljen zaključek, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem, in se pri tem opredeliti do ugovorov in predlaganih dokazov, s katerimi je tožnik takšnemu zaključku nasprotoval.
  • 313.
    UPRS Sodba I U 331/2019-9
    5.5.2020
    UP00037264
    ZDDV-1 člen 39, 39/2, 76, 76/1, 76/1-9.
    davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - dobropis - zmanjšanje davčne osnove - dodatna odmera DDV - navidezni posel - zloraba sistema DDV
    Tožnik je bil na podlagi 9. točke prvega odstavka 76. člen ZDDV-1 dolžan plačati davek, ki ga je izkazal na računih. Njegov zahtevek za popravek in vračilo neupravičeno zaračunanega davka pa v prvi vrsti že zato ni utemeljen, ker kupec, družba A. d.o.o., ni zmanjšala odbitka vstopnega DDV in nevarnost izgube davčnih prihodkov (še) ni odpravljena.

    Tožnik je popravek DDV uveljavljal, vendar pogojev, določenih v drugem odstavku 39. člena ZDDV-1, ni izpolnjeval. Tožnik je namreč popravek davčne osnove uveljavljal v obračunu DDV za davčno obdobje od 1. 7. 2015 do 30. 9. 2015, pri čemer ni šlo za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, saj ni šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz dobropisa št. 93 z dne 23. 7. 2015 namreč ne izhaja, da je šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz tožnikovih navedb izhaja, da je družbi A. d.o.o. izdal dobropis v zvezi s predhodno izdanim računom št. 23 z dne 31. 1. 2014. Glede slednjega pa davčni organ v postopku DIN pri družbi A. d.o.o. tej družbi ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, o čemer je davčni organ 2. 9. 2015 družbi A. d.o.o. izdal odločbo. Iz navedenega razloga (ker družbi A. d.o.o. kot prejemnici računa davčni organ ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa) je tožnik 23. 7. 2015 družbi A. d.o.o. izdal sporni dobropis in torej ne iz razloga, ker bi šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi.
  • 314.
    UPRS Sodba III U 255/2018-11
    5.5.2020
    UP00040900
    ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
    Tožena stranka svoje odločitve glede odmere odvetniških stroškov za sestavo pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora, za sestavo dveh ustavnih pritožb, za pristop na narok na glavno obravnavo dne 6. 3. 2018 ter glede povišanja nagrade ni obrazložila tako, da bi bilo njeno odločitev mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
  • 315.
    UPRS Sodba I U 367/2019-11
    5.5.2020
    UP00036251
    ZDoh-2 člen 39, 39/1. ZDDPO-2 člen 12, 31.
    davek od dohodka pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pokrivanje davčne izgube - stroški - boniteta - davčno (ne)priznani odhodki - nepriznani stroški
    Tožnik ni utemeljil in dokazal poslovne narave spornih potovanj, zato ostajajo dejstva, da so ta potovanja bila opravljena, da se jih je udeležil tožnikov poslovodja oz. zaposlenec in da jih je kril tožnik, neizpodbita. S tem pa so izpolnjeni pogoji, da se to po prvem odstavku 39. člena ZDoh-2 opredeli kot boniteta, saj gre za ugodnost, ki jo K.K. zagotovil tožnik.

    Stroški reprezentance lahko nastanejo le ob poslovnih stikih davčnega zavezanca s poslovnimi partnerji, sicer imajo takšni stroški značaj privatnosti in niso davčno priznani odhodki. Tudi po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi stroški reprezentance, ki jih je uveljavljal, nastali ob njegovih poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Tožnik bi namreč moral utemeljiti in dokazati, kakšni stroški reprezentance konkretno so nastali in s katerimi poslovnimi partnerji je do njih prišlo.
  • 316.
    UPRS Sklep I U 480/2019-9
    5.5.2020
    UP00035428
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
    vrnitev zaseženih predmetov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
    Ker tožeča stranka izpodbija odločitev o svoji vlogi za vrnitev listin, ki so ji bile zasežene na podlagi 21. člena ZFU, torej odločitev o vprašanju, ki se tiče zbiranja dokaznega gradiva, in s tem odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

    Ob nespornem dejstvu, da je obravnavane listine že pred izdajo izpodbijanega sklepa zasegla Policijska uprava Maribor, pa zavrženje tožbe dodatno utemeljuje pomanjkanje pravnega interesa tožeče stranke za njegovo odpravo. Ker se ob navedenem s predlagano odpravo izpodbijanega sklepa pravni položaj tožnika ne more spremeniti, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo tudi na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
  • 317.
    UPRS Sodba I U 128/2018-16
    5.5.2020
    UP00037615
    ZTro člen 22, 22/1, 22/1-3. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah člen 21. Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov (2002) člen 2. ZUS-1 člen 52.
    trošarine - izdelava alkoholnih pijač - trošarinski nadzor - trošarinsko dovoljenje - trošarinsko blago - nepravilno ravnanje - tožbena novota

    Tožnica je obračunala in plačala trošarino za 10.0785 hl vol100% alkohola, dejansko pa bi morala obračunati in plačati trošarino za 12.0252 hl vol100% alkohola. Pri utemeljitvi navedene ugotovitve se je toženka sklicevala na evidence gibanja zaloge trošarinskih izdelkov in izdanih računov, pri čemer se je po njenih navedbah opirala na nazivno količino predpakiranega izdelka, to je po drugem odstavku 2. člena Pravilnika o količinah predpakiranih izdelkov masa ali prostornina, ki je označena na embalaži, to je količina izdelka, ki naj bi jo predpakirani izdelek vseboval, od katere se obračuna in plača trošarina.

  • 318.
    UPRS Sodba I U 1225/2018-12
    5.5.2020
    UP00037626
    ZDDPO-2 člen 55, 55a. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (2012) člen 8, 8-1.
    davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - vlaganje v raziskave in razvoj - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - razvojno investicijski projekt - mnenje organa

    Davčni organ je ugotovil, da gre pri projektih za projekte, katerih namen je razvoj spletnih aplikacij ter da gre za funkcionalno nadgradnjo uporabniških aplikacij. Pravilno je ugotovil, da tožnik ni predložil verodostojne projektne dokumentacije v takšni obliki, da so iz nje dosledno, jasno, konkretno in preverljivo razvidne RR vsebine, RR osebje in ostali viri za RR, RR cilji, RR mejniki, izhodiščno mednarodno RR stanje in RR napredek glede na stanje. Prav tako tožnik tudi ni predložil dokaza o prisotnosti pomembnega elementa novosti in razreševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti.

    Iz določbe tretjega odstavka 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj izhaja, da lahko davčni organ glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v RR, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo, vendar pa to ni obvezno. Davčni organ je od omenjenega ministrstva pridobil splošna mnenja kot pomoč pri presojanju RR dejavnosti in RR projektov in programov, ki jih je predstavil tožniku z namenom, da mu pomaga pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v RR.

  • 319.
    UPRS Sodba II U 51/2018-29
    5.5.2020
    UP00036895
    ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2, 144, 144/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
    GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba v evidenci GERK - prekrivanje gerk - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
    Upravna enota v primeru, če v postopku prijave kmetijskega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Kadar v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, do uskladitve med nosilci pa ni prišlo, upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini na podlagi dejstev, o katerih se vodi uradna evidenca. Sklicevanje tožeče stranke na pravdni postopek, ki teče pred okrožnim sodiščem, na odločitev o stvari ne more vplivati, saj predlagana pridobitev podatkov iz pravdnega spisa ne predstavlja podatkov o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca in, ki naj bi bili drugačni od podatkov zemljiške knjige, na podlagi katerih je odločal prvostopenjski organ.
  • 320.
    UPRS Sodba I U 385/2020-5
    4.5.2020
    UP00035629
    ZUP člen 67. ZBPP člen 32, 32/2, 32/3.
    brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - tuj državljan - zavrženje vloge
    Iz tožnikove vloge izhaja, da je tožnik državljan Republike Kosovo. Zato je bil poziv tožniku, da poleg podatkov, ki jih mora obvezno vsebovati vloga iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, predloži tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, skladen s tretjim odstavkom 32. člena ZBPP.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 17
  • >
  • >>