nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - odredba - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
V 476. členu ZTFI-1 je predpisano, v katerih primerih je proti odločbam Agencije dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 prepisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odločbo. Taka odločba pa je prav ta, ki jo tožnica izpodbija v obravnavanem primeru.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2, 144, 144/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba v evidenci GERK - prekrivanje gerk - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Upravna enota v primeru, če v postopku prijave kmetijskega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Kadar v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, do uskladitve med nosilci pa ni prišlo, upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini na podlagi dejstev, o katerih se vodi uradna evidenca. Sklicevanje tožeče stranke na pravdni postopek, ki teče pred okrožnim sodiščem, na odločitev o stvari ne more vplivati, saj predlagana pridobitev podatkov iz pravdnega spisa ne predstavlja podatkov o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca in, ki naj bi bili drugačni od podatkov zemljiške knjige, na podlagi katerih je odločal prvostopenjski organ.
ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davek od dohodka pravnih oseb - povezana družba - davčno (ne)priznani odhodki - simuliran (navidezni) pravni posel - davčna osnova - račun - sestavine računa - verodostojna knjigovodska listina - neopravljene storitve - tožbena novota
Družba ima pred vpisom v register zgolj omejeno poslovno sposobnost in sicer lahko pravno veljavno sklepa zgolj posle v zvezi z njeno ustanovitvijo in njenim ustanovnim premoženjem. Takšna pravna posla, povezana z ustanovitvijo družbe, sta sklenitev najemne pogodbe za poslovne prostore, kjer bo sedež družbe in pa pridobitev licence za poslovanje, v skladu z zakonodajo Združenih arabskih emiratov. Ne more pa družba pravno veljavno sklepati poslov, ki predstavljajo njeno redno poslovanje oziroma opravljanje dejavnosti družbe.
Tožnik niti z predloženimi listinami niti z drugimi dokaznimi sredstvi (s svojimi navedbami v postopku DIN in z listinami, ki jih je predložil) zlasti pa ne zaradi načina izvedbe obravnavanih poslov (niz poslov med upravljalsko in kapitalsko povezanimi osebami) ni uspel dokazati, da so bile storitve, zaračunane z računoma, potrebne za pridobivanje dohodkov tožnika v letu 2012. Računa, ter citirane pogodbe, na podlagi katerih sta bila računa izdana, brošure, poročila in tožnikova korespondenca v zvezi z obravnavanimi posli ter njegova ocena učinkov storitev, zaračunanih s predmetnima računoma na tožnikovo poslovanje, so neverodostojni.
ZDDPO-2 člen 55, 55a. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (2012) člen 8, 8-1.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - vlaganje v raziskave in razvoj - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - razvojno investicijski projekt - mnenje organa
Davčni organ je ugotovil, da gre pri projektih za projekte, katerih namen je razvoj spletnih aplikacij ter da gre za funkcionalno nadgradnjo uporabniških aplikacij. Pravilno je ugotovil, da tožnik ni predložil verodostojne projektne dokumentacije v takšni obliki, da so iz nje dosledno, jasno, konkretno in preverljivo razvidne RR vsebine, RR osebje in ostali viri za RR, RR cilji, RR mejniki, izhodiščno mednarodno RR stanje in RR napredek glede na stanje. Prav tako tožnik tudi ni predložil dokaza o prisotnosti pomembnega elementa novosti in razreševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti.
Iz določbe tretjega odstavka 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj izhaja, da lahko davčni organ glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v RR, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo, vendar pa to ni obvezno. Davčni organ je od omenjenega ministrstva pridobil splošna mnenja kot pomoč pri presojanju RR dejavnosti in RR projektov in programov, ki jih je predstavil tožniku z namenom, da mu pomaga pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v RR.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR)
V danem primeru so bile prevozne listine - CMR o prevozu predmetnega blaga ter listine v zvezi z C. dobavo ter druge listine, ki jih je pravočasno predložil tožnik v postopku DIN, nepravilno sestavljene oz. pomanjkljive do takšne mere, da niso izkazovale dejanske dobave predmetnega blaga družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško. Pomanjkljive prevozne listine - CMR ne izpolnjujejo pogojev 6. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga podpisani v Ženevi, 19. maja 1956, spremenjeni s Protokolom z dne 5. junija 1978 in ne morejo biti verodostojni dokaz, da je bilo blago odpeljano iz Slovenije in predano deklariranim kupcem v tujini (družbama družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško), saj ne vsebujejo vseh relevantnih podatkov oz. podatkov o dejanski dobavi predmetnega blaga. Prevozne listine - CMR so lahko verodostojen dokaz le, če so v celoti in pravilno izpolnjene in izkazujejo dejanske dobave blaga.
Tožeča stranka je z dodatnim zaračunavanjem vodenja rezervnega sklada potrošnikom, ki ni bilo pogodbeno dogovorjeno, izvajala nepošteno oziroma zavajajočo poslovno prakso in s tem povzročila njihovo oškodovanje. Sodba VSL I Cp 2724/2014, s katero tožena stranka dodatno utemelji zavzeto stališče, da upravnik brez podlage v pogodbi ni upravičen do dodatnega zaračunavanja vodenja rezervnega sklada, ni predmet presoje v upravnem sporu, je pa za odločitev relevantna, saj je bila sprejeta v zadevi z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Ni sporno, da je imel tožnik v spornem obdobju, torej od 13. 9. 2012 do 16. 12. 2014 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zato je toženka tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da se tožnik v navedenem obdobju po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 šteje za rezidenta Slovenije.
Pravice po konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan, ter da odločba, kot je izpodbijana, s katero je ugotovljen status rezidentstva za namen ZDoh-2 zavezanca ne ovira pri uveljavljanju pravic iz Konvencije. Rezidentski status za namene Konvencije je relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.
Glede na dejstvo, da tožnik izpodbija upravno odločbo v delu, s katerem o njegovem zahtevku ni bilo odločeno, je treba tožbo tožnika zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Sodišče tudi sodi, da ne more toženi stranki naložiti, da odloči o zahtevku tožnika in izda upravni akt, saj tožnik ni vložil tožbe zaradi (delnega) molka organa in tudi ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, sodišča pa je pri odločanju vezano na tožbeni zahtevek.
Splošna določba 12. člena ZPPDFT-1 velja za vse zavezance (vključno za B. s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah). Zakon v nadaljnjih določbah ureja način izvajanja politike in postopkov skupine (75. člen v povezavi z 71. členom ZPPDFT-1) in politike, kontrole in postopke, ki jih mora zavezanec vzpostaviti z namenom, da bo učinkovito ublažil in obvladoval tveganje PD/FT (15. člen ZPPDFT-1), ki vključuje tudi tveganje skupine. Zavezanec (tudi tisti, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi) mora torej najprej vzpostaviti politike, kontrole in postopke, zato da jih bo lahko izvajal v hčerinskih družbah. Navedeno pa, kot pravilno navaja tožena stranka, izhaja tudi iz prvega odstavka 15. člena ZPPDFT-1, ki za vse zavezance določa, da morajo biti politike, kontrole in postopki sorazmerni glede na njihovo dejavnost in velikost, zato da so učinkoviti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nadstrešek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka svoje trditve, da je celoten objekt, torej tako osnovni objekt kot nastrešek, konstrukcijska celota, ni utemeljila, pa tudi dejansko stanje te okoliščine ni v celoti razjasnjeno.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe po podatkih zemljiške knjige ni bil lastnik predmetnih zemljišč, niti ne zatrjuje, da bi jih imel v zakupu oziroma predloži dokazil, s katerimi bi izkazal pravico do uporabe, v zadevah izbrisa GERK-ov pa je pomembno le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč (I U 1404/2017, I U 233/2018 in druge).
Upravni organ v postopku izbrisa GERK ne more odločati o pridobitvi lastninske pravice, ampak mora pri odločitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje, kakršno je ob izdaji odločbe. Glede na to, da se v postopku ugotavlja pravica do uporabe kmetijskih zemljišč, vprašanja, kdo se šteje za lastnika nepremičnine, ni mogoče opredeliti kot predhodnega vprašanja, zaradi odločitve o katerem bi moral prvostopenjski organ postopek prekiniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno končan postopek - pravni interes
Tožnica je predmetno tožbo, s katero je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu I U 1300/2019, oddala priporočeno na pošto dne 6. 2. 2019, torej po tem, ko je bil upravni spor, v zvezi s katerim je prosila za dodelitev BPP, že pravnomočno končan. S tem je tožničina potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njen pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ-2 člen 16. ZPSV člen 4, 6. ZUP člen 147.
prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - družbenik - sprememba zavarovalne pogodbe - nastanek zavarovalnega primera - evidenca - predhodno vprašanje - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Glede na to, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe uradna evidenca davčnega organa ključen in hkrati tudi edini dokaz, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba glede temelja tožnikove obveznosti, bi bilo treba tožniku omogočiti seznanitev s tem dokazom in prisostvovanje pri njegovi izvedbi ter mu o tem dati možnost izjave, še zlasti glede na to, da tožnik temelj svoje obveznosti osporava. Izpodbijana odločba navaja, da iz uradne evidence davčnega organa izhaja, da je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje za prispevke za socialno varnost v skladu zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 in 16. členom ZPIZ-2), niso pa opisane okoliščine, na podlagi katerih se ugotavlja temelj (zavarovalno razmerje) za preostale prispevke, ki se tožniku nalagajo (za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in starševsko varstvo ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), pri čemer glede prispevkov za primer brezposelnosti niti ni navedena pravna podlaga.
Substanciranost predloga za zaslišanje priče od predlagatelja ne zahteva navedbe, kaj točno bo priča ob zaslišanju izjavila, saj predlagatelj ne more vedeti, kakšno bo njeno pričanje. Pojasniti mora le, katero pravno pomembno dejstvo ali okoliščino želi s pričanjem dokazovati in verjetnost, da bi oseba o tem vedela izpovedati.
Ko stranka v upravnem postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, jih je upravni organ dolžan izvesti in jih ne sme že vnaprej zavrniti. Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi.
izvršba - davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru je to izvršljiv obračun davka - prispevkov za socialno varnost. Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da davčni organ, in posledično tudi sodišče v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka njegove izdaje.
Neplačane obveznosti se terjajo od tožnika, kot fizične osebe, ki je v skladu z zakonom dolžan plačevati prispevke za socialno varnost, in ne od pravne osebe, katere družbenik je tožnik.
Odlok o oglaševanju (2011) člen 20. ZTLR člen 24. SPZ člen 8. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev reklamnih panojev - zasebno zemljišče - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - povezanost objekta z zemljiščem
Za presojo dejstva, ki je v zadevi bistveno in je sporno, to je, ali gre za reklamna objekta, ki sta postavljena na javnem mestu, ali pa za reklamna objekta, ki se nahajata na nepremičnini v zasebni lasti, ni pomembna le ugotovitev, ki je v tej zadevi sicer sporna, ali se zid s tema objektoma po geodetskih podatkih nahaja na nepremičnini v lasti toženke, temveč je bistvena tudi ugotovitev, v čigavi lasti je zid, na katerem se nahajata sporna reklamna objekta.
Če je bil sporni zid, na katerem se nahajata reklamna objekta, zgrajen pred 1. 1. 2003, je lastnik (graditelj) zidu tudi lastnik zemljišča, na katerem se nahaja, če ni kakšnih drugih zakonskih ovir za pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču (na primer, da gre za javno dobro), oz. če je bil zgrajen kasneje, je lastnik zemljišča tudi lastnik zidu.
vrnitev zaseženih predmetov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka izpodbija odločitev o svoji vlogi za vrnitev listin, ki so ji bile zasežene na podlagi 21. člena ZFU, torej odločitev o vprašanju, ki se tiče zbiranja dokaznega gradiva, in s tem odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ob nespornem dejstvu, da je obravnavane listine že pred izdajo izpodbijanega sklepa zasegla Policijska uprava Maribor, pa zavrženje tožbe dodatno utemeljuje pomanjkanje pravnega interesa tožeče stranke za njegovo odpravo. Ker se ob navedenem s predlagano odpravo izpodbijanega sklepa pravni položaj tožnika ne more spremeniti, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo tudi na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZZVZZ člen 55a. ZDoh-2 člen 110. ZDavP-2 člen 274, 288.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - prispevek za zdravstveno zavarovanje - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - oprostitev plačila
Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/7, 98/7-1. ZUP člen 188.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob odsvojitvi - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - cenitev - dokazovanje - izjava stranke - kršitev pravil postopka
Tožnik računov v zvezi z zatrjevanimi investicijami in vlaganji ni predložil, s priloženim cenilnim poročilom tožnik svojih investicij in vlaganj v smislu 1. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 ni izkazal. S priloženim cenilnim poročilom je mogoče dokazovati vrednost izvedenih del, ni pa cenitveno poročilo dokazilo, ki bi dokazovalo, da gre za stroške, ki jih je plačal tožnik sam, kar je bistveni pogoj za njihovo priznanje. Cenitveno poročilo torej ni primeren dokaz za dokazovanje tožnikove navedbe, da je sam plačal stroške, s katerimi želi zvišati nabavno vrednost nepremičnine. Je pa tožnik v upravnem postopku navedeno dejstvo, ki je v obravnavnem primeru sporno, to je, da je sam plačal stroške investicij in vlaganj, dokazoval tudi s svojo izrecno izjavo. Namreč, tudi izjava stranke je v upravnem postopku eno od dokaznih sredstev, ki ga izrecno predvideva 188. člen ZUP, ki ga je sicer mogoče uporabiti le v zakonsko določenih primerih, pa še tedaj terja posebno oceno verodostojnosti.