pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Vrhovno sodišče je drugače kot Upravno sodišče odločilo, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, nepotrebna.“ Za odločitev v tej zadevi je torej povsem nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije /.../ Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 224, 224/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Neutemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge, če bi menila, da tožnikova vloga, kljub dopolnitvi, še vedno ni formalno popolna in bi ga tako morala ponovno pozvati, naj predloži pooblastilo zastopnikov oziroma prokuristov v zvezi s podpisom pogodbenih strank konzorcijske pogodbe. Iz razpisa jasno izhaja postopek v zvezi z nepopolnimi vlogami. Jasno je tudi navedeno, da bo toženka nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo v danem roku dopolnili v skladu s pozivom na dopolnitev, s sklepom zavrgla.
Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem konkretno navedla dejansko stanje oziroma kakšne konkretno so bile pomanjkljivosti tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in kakšne so bile pomanjkljivosti tudi po izvedeni dopolnitvi vloge. Navedla pa je tudi pravno podlago za svojo odločitev.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2.. ZUP člen 144, 144/1, 144/1/1.. ZUS-1 člen 19, 19/1, 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - stranska intervencija - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena ZUP ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogla biti stranski udeleženec v upravnem postopku (prvi odstavek). Dokler v upravnem sporu postopek na prvi stopnji ni končan, sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (drugi odstavek). Po prejšnjem odstavku mora sodišče ravnati tudi, če je v spornem pravnem razmerju kakšna tretja oseba udeležena na tak način, da se odločitev lahko sprejme samo enotno tudi zanjo.
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ki jo predvideva 19. člen ZUS-1. Odločitev v obravnavani zadevi nima vpliva na stranska udeleženca, ki jih predlaga tožeča stranka in odločitev v obravnavani zadevi ne posega v njune pravice. Poleg tega tožeča stranka predlaga udeležbo tujih držav kot stranskih udeležencev v postopku, ki niso podvržene jurisdikciji slovenskega sodišča.
ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Za pridobitev državljanstva mora prosilec kumulativno izpolnjevati prav vse predpisane pogoje, ki jih je zakonodajalec taksativno določil za vsakega izmed navedenih načinov pridobitve državljanstva RS. Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, mora tožnik, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, izpolniti pogoj, da ima zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih je dolžan preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost, pri čemer 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije sredstev ne našteva taksativno, temveč primeroma. Primerljivost prejemkov posameznega prosilca s prejemki, naštetimi v Uredbi, je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti na podlagi njihove zakonitosti, pravne določnosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob tedenski, mesečni in, kakor velja za tožnika, dvoletni ravni.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obstoječi objekt
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo, kar pa enako velja tudi v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - upravna zadeva
V zadevah, ki se nanašajo na pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev, se lahko vodi upravni postopek in v njem izda upravno odločbo. Res je, da je spor o obveznosti plačila določenega zneska operaterju premoženjska zadeva, vendar civilna narava tega spora glede na navedeno specialno zakonsko ureditev ne izključuje možnosti, da lahko uporabnik uveljavlja varstvo v postopku pred toženko in kasneje pri naslovnem sodišču.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi toženka predlog zavrgla zato, ker tožnik ni spoštoval postopka oziroma predpisanih rokov, ampak je njegovo zahtevo za rešitev spora zavrgla izključno zato, ker je štela, da ne gre za upravno zadevo. Taka uporaba predpisa pa je po presoji sodišča zmotna.
Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/4. Odlok o občinskih cestah v Občini Log - Dragomer (2008) člen 37.
soglasje h gradnji - ograja - varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas
Med strankama ni sporno, da je predmetna ograja na nekaterih delih postavljena tudi manj kot 40 cm od roba asfalta ... ceste, s čimer je poseženo v varovalni pas občinske ceste. Tožnica ne oporeka niti zaključku organov obeh stopenj, da je s tem poseženo tudi v možnost namestitve prometne signalizacije in prometne opreme ter da zaradi postavitve ograje na cestišče tudi ni prostora za odlaganje snega ob rob vozišča na način, da so ovirani pešci in promet z vozili ter da je s postavitvijo ograje dodatno zmanjšana preglednost pri izvozu iz privatne parcele na cesto, s čimer je ogrožena tudi varnost udeležencev v cestnem prometu ter da so s postavitvijo ograje prizadeti tudi interesi širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa na ... cesti. Zato je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ izdajo soglasja tožnici za poseg (postavitev ograje) v varovalnem pasu občinske ceste utemeljeno zavrnil.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1.. Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (1999) člen 19, 19-10.. ZKZ člen 4, 4/1.
gradbeno dovoljenje - oglasni objekt - skladnost s prostorskim aktom - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Tudi če prostorski akt na videz dovoljuje določeno vrsto posegov v prostor brez izrecnih omejitev, je treba pri njegovi uporabi oziroma razlagi upoštevati morebitne omejitve, ki izvirajo neposredno iz zakona, saj bi drugačna razlaga pomenila nezakonitost prostorskega akta.
globa za prekršek - izterjava dolga - odpis dolga - stroški davčnega postopka - oprostitev plačila stroškov
Globe, ki jih v postopku o prekršku izrekajo prekrškovni organi in sodišča, izvršuje pristojni davčni organ na podlagi 212. člena ZDavP-2 in 202. člena ZP-1. Na podlagi določbe 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v davčnih zadevah sicer dovoli odlog, odpis ali obročno plačilo plačila davčnega dolga, vendar pa se ta določba ne uporablja v zadevah, kjer davčni organ opravlja le izvršbo, ne vodi pa knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, torej tudi v primeru izterjave glob, izrečenih v prekrškovnem postopku (drugi odstavek 110. člena ZDavP-2).
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. O prekrških in sankcijah za te prekrške ter pogojih za izvršitev teh sankcij, torej tudi za plačilo glob, se zato odloča le v postopku o prekršku. Davčni organ je pristojen zgolj za izterjavo globe, ki je zavezanec ni plačal v roku, ne pa za odpis, delni odpis ali obročno plačevanje take sankcije. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja se zato pri izterjavi glob in stroškov postopka za prekrške ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog ali oprostitev plačila globe mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku, torej pred za to pristojnim prekrškovnim organom ali sodiščem, ki odloča v postopku o prekršku.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - posebna družbena skupina - družinsko nasilje - verodostojnost
Navedbe, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, bi lahko pomenile, da je kot ženska in vdova, ki je živela sama, v muslimanskem okolju z določenimi verskimi pravili, tradicijo, družbenimi pravili in običaji, pripadnica posebne družbene skupine v smislu 4. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 in kot taka preganjana.
varstvo okolja - predhodni postopek - tožbene navedbe - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - presoja vpliva na okolje
Konkreten odgovor sodišča na vprašanje, ali je ugotovitev toženke, da predmetni poseg nima prekomernih vplivov na okolje, bi bil možen, če bi tožnica konkretizirala svoje navedbe.
Organ se ni konkretizirano opredelil do v prijavi navedenih realiziranih projektov, s katerimi je tožnik dokazoval izpolnjevanje posebnega pogoja po točki 6.2.1.1. Javnega razpisa, ki bi ga uvrstilo med prijavitelje, katerih vloge se kot ustrezne (prvi odstavek 118. člena ZUJIK) predložijo v ocenjevanje in vrednotenje stvarno pristojni strokovni komisiji, ki pripravi predlog projektov, ki se financirajo (119. člen ZUJIK).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Sporna terasa je lokacijsko gledano samostojen objekt, stoječ na parcelah drugih lastnikov, za katerega tožeča stranka ni pridobila gradbenega dovoljenja in je tožena stranka sporno gradnjo pravilno opredelila kot nezakonito. Odstranitev nelegalne gradnje je edini ukrep, ki ga gradbeni inšpektor lahko izreče v primeru nelegalne gradnje, zatorej ni zakonske podlage za izrek milejšega ukrepa ob ocenjevanju sorazmernosti in nevarnosti za okolje. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bil inšpekcijski postopek uveden pred uveljavitvijo novega zakona, ki ureja gradnjo, zato se konča po odločbah ZGO-1.
ZEN člen 26, 27, 27/1, 28, 29, 29/2, 39, 39/1, 45, 45/1. SPZ člen 225.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - evidentiranje zemljišča pod stavbo - parcelacija - stvarna služnost
Tožnika kot (so)lastnika gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in z njo povezane predhodne ureditve meje služečega zemljišča ne varujeta nobene svoje pravne koristi. Z upravnimi postopki za ureditev meje med parcelami in parcelacijo takšnih parcel namreč služnostna pravica ni okrnjena. V primeru, da bi bila tožnika motena pri izvajanju služnostne pravice ali bi jima bilo njeno izvajanje onemogočeno oziroma, če bi služnostni zavezanec kršil svoje obveznosti, ki jih ima do tožnikov iz sklenjenih civilnopravnih razmerij oziroma na njihovi podlagi izdanih sodnih odločb, gre pri tem za spore iz civilnopravnih razmerij, ki se rešujejo v za to predvidenih postopkih.
sodniško napredovanje - napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča - hitrejše napredovanje
Okrajni (in okrožni) sodniki pri napredovanju na položaj svétnika v primerjavi z višjimi in vrhovnimi sodniki niso diskriminirani, saj so tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za izvolitev na posamezno sodniško mesto oziroma v naziv okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodnik, pomembno različni. Različna je torej umestitev navedenih skupin sodnikov v hierarhični sistem sodstva, pri čemer se sodišče v zakonsko primernost ureditve ne more spuščati, saj gre za stvar, ki je v polju odločanja zakonodajalca.
ZDavP-2 člen 267, 267/2, 267/3, 267/6, 270, 270/1, 271, 287.
dohodnina - odmera dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - samoprijava - uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki jo mora zavezanec posebej uveljavljati, kar pa lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Ta v 271. členu ureja, kdaj najkasneje lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pri tem pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti predhodnega uveljavljanja te posebne olajšave.
ZDen člen 3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/2, 2. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 2, 3.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - prehod premoženja v državno last - upravičenec do denacionalizacije - bistveno enak položaj
Ob ugotovitvi, da je bilo določeni osebi premoženje odvzeto dvakrat (prvič s strani nemškega Reicha, drugič pa s strani FLRJ na podlagi 3. člena ZDEN), ne da bi imela ta oseba pred uveljavitvijo ZDEN možnost, da zahteva vrnitev premoženja, se šteje, da gre (ob izpolnitvi drugih pogojev) za upravičenca do denacionalizacije iz 3. člena ZDEN. S stališčem, ki ga je zavzela tožena stranka, bi bili namreč v slabšem položaju tisti, ki jim je premoženje najprej odvzel okupator, nato pa še država (osebe nemške narodnosti in hkrati jugoslovanski državljani) od tistih, ki jim ga je ob enaki posledici vzela samo država, in to ob enaki posledici, da je premoženje z uveljavitvijo Odloka AVNOJ dne 6. 2. 1945 prešlo v last države. Za takšno razlikovanje pa po presoji sodišča ni zakonitih razlogov.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - sodna poravnava
Po ustaljeni sodni praksi Upravnega sodišča RS je v primeru, če je BPP dodeljena za določen sodni postopek (npr. delovnopravni spor, kot je to v obravnavanem primeru) na prvi stopnji, šteti, da je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnica, kot pooblaščenka upravičenke, prejela izdatek sodne poravnave.