Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 224, 224/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Neutemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge, če bi menila, da tožnikova vloga, kljub dopolnitvi, še vedno ni formalno popolna in bi ga tako morala ponovno pozvati, naj predloži pooblastilo zastopnikov oziroma prokuristov v zvezi s podpisom pogodbenih strank konzorcijske pogodbe. Iz razpisa jasno izhaja postopek v zvezi z nepopolnimi vlogami. Jasno je tudi navedeno, da bo toženka nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo v danem roku dopolnili v skladu s pozivom na dopolnitev, s sklepom zavrgla.
Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem konkretno navedla dejansko stanje oziroma kakšne konkretno so bile pomanjkljivosti tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in kakšne so bile pomanjkljivosti tudi po izvedeni dopolnitvi vloge. Navedla pa je tudi pravno podlago za svojo odločitev.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Vrhovno sodišče je drugače kot Upravno sodišče odločilo, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, nepotrebna.“ Za odločitev v tej zadevi je torej povsem nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije /.../ Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - posebna družbena skupina - mladoletni prosilci - preganjanje - huda kršitev človekovih pravic - utemeljen strah - spor polne jurisdikcije
Utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi ima tožnik kot pripadnik posebne družbene skupine, ki jo v Afganistanu predstavljajo otroci brez staršev, ker obstaja velika verjetnost, da bodo le-ti podvrženi prisilnemu novačenju, spolnemu nasilju, izkoriščanju ali trgovini z ljudmi.
Tožnik je imel v času vložitve prošnje in odločanja tožene stranke o njegovi prošnji kot otrok, ki predstavlja posebno družbeno skupino, utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi s strani subjektov v smislu 3. alineje 24. člena ZMZ-1, ker mu izvorna država ni sposobna nuditi zaščite.
Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
ZCes-1 člen 97, 97/1, 97/2, 97/4. Odlok o občinskih cestah v Občini Log - Dragomer (2008) člen 37.
soglasje h gradnji - ograja - varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas
Med strankama ni sporno, da je predmetna ograja na nekaterih delih postavljena tudi manj kot 40 cm od roba asfalta ... ceste, s čimer je poseženo v varovalni pas občinske ceste. Tožnica ne oporeka niti zaključku organov obeh stopenj, da je s tem poseženo tudi v možnost namestitve prometne signalizacije in prometne opreme ter da zaradi postavitve ograje na cestišče tudi ni prostora za odlaganje snega ob rob vozišča na način, da so ovirani pešci in promet z vozili ter da je s postavitvijo ograje dodatno zmanjšana preglednost pri izvozu iz privatne parcele na cesto, s čimer je ogrožena tudi varnost udeležencev v cestnem prometu ter da so s postavitvijo ograje prizadeti tudi interesi širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa na ... cesti. Zato je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ izdajo soglasja tožnici za poseg (postavitev ograje) v varovalnem pasu občinske ceste utemeljeno zavrnil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Sporna terasa je lokacijsko gledano samostojen objekt, stoječ na parcelah drugih lastnikov, za katerega tožeča stranka ni pridobila gradbenega dovoljenja in je tožena stranka sporno gradnjo pravilno opredelila kot nezakonito. Odstranitev nelegalne gradnje je edini ukrep, ki ga gradbeni inšpektor lahko izreče v primeru nelegalne gradnje, zatorej ni zakonske podlage za izrek milejšega ukrepa ob ocenjevanju sorazmernosti in nevarnosti za okolje. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bil inšpekcijski postopek uveden pred uveljavitvijo novega zakona, ki ureja gradnjo, zato se konča po odločbah ZGO-1.
ZPOmK-1 člen 42-51, 53, 53/1, 53/2, 53/3. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
varstvo konkurence - koncentracija podjetij - postopek presoje koncentracije - priglasitev koncentracije - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženkino izvajanje si je deloma v nasprotju, saj so na eni strani ti programi t.i. must have programi, na drugi strani pa so obvezni del TV paketa in niso kriterij izbire za naročnika – končnega potrošnika. Odločbe tako v tem delu že iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
Iz odločbe tudi ni jasno, zakaj naj bi se za slovensko ozemlje upoštevni proizvodni trg določil na podlagi homogenega jezikovnega področja, četudi se ta kriterij (torej homogeno jezikovno področje), kot to izhaja iz odločitev EK (in čemur toženka ne oporeka), upošteva za določitev upoštevnega geografskega trga.
Poleg tega z dodatnimi vsebinskimi navedbami v odgovoru na tožbo toženka ne more dopolnjevati razlogov za svojo odločitev, ki jo je sprejela z izpodbijano odločbo, še zlasti pa to ne more storiti z izsledki dokaza, izvedenega za potrebe drugega postopka.
Toženka pred izdajo odločbe tožnika tudi ni seznanila, da njegovega predloga korektivnih ukrepov ne bo sprejela, temveč je izdala izpodbijano odločbo. S takim ravnanjem je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Tožnik v okviru tožbenega ugovora kršitve 9. člena ZUP še navaja, da pred izdajo odločbe ni bil seznanjen z ukrepi za vzpostavitev stanja pred koncentracijo, kot so mu bili naloženi z izpodbijano odločbo. Toženka je izdala Zbirni PRD in ga poslala tožniku v izjavo. Iz vsebine tega PRD sicer izhaja zaključek toženke, da priglašena koncentracija ni skladna s pravili konkurence, ni pa navedeno, da bo v posledici te ugotovitve tožniku s to isto odločbo (torej z odločbo o prepovedi koncentracije (po 50. členu ZPOmK-1), kot bi se dalo sklepati iz zaključka PRD) tudi naložila ukrepe za odpravo učinkov izvedene prepovedane koncentracije na podlagi 53. člena ZPOmK-1 in kakšni bodo ti ukrepi po vsebini, kar je potem storila z izpodbijano odločbo.
ZDavP-2 člen 267, 267/2, 267/3, 267/6, 270, 270/1, 271, 287.
dohodnina - odmera dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - samoprijava - uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki jo mora zavezanec posebej uveljavljati, kar pa lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Ta v 271. členu ureja, kdaj najkasneje lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pri tem pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti predhodnega uveljavljanja te posebne olajšave.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - posebna družbena skupina - družinsko nasilje - verodostojnost
Navedbe, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, bi lahko pomenile, da je kot ženska in vdova, ki je živela sama, v muslimanskem okolju z določenimi verskimi pravili, tradicijo, družbenimi pravili in običaji, pripadnica posebne družbene skupine v smislu 4. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 in kot taka preganjana.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obstoječi objekt
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo, kar pa enako velja tudi v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
dodelitev radijske frekvence - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka je upravljalec radijskega spektra in kot taka razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev in presojo vseh relevantnih dejstev v zadevi predmetnega javnega razpisa. Sodišče zato meni, da je mogla presoditi, ali ponudba za Yagi anteno, glede na podatke proizvajalcev na spletnih straneh, ustreza zahtevam javnega razpisa.
Vsa ugotovljena relevantna dejstva, ki so bila pomembna za odločitev v zadevi, so bila navedena v poročilu komisije, ki je bil skupaj s sklepom SRDF poslan tožniku v seznanitev, skupaj z vabilom na ustno obravnavo. V poročilu je bilo izrecno navedeno, da antena Yagi ne zagotavlja sevalnega diagrama naprej - nazaj 25 dB, kar je tudi nosilni razlog za zavrnitev tožnikove ponudbe. Tožniku je bilo poročilo vročeno 12. 4. 2019, zato se ne more sklicevati na to, da do izdaje odločbe ni imel možnosti, da izpodbija ugotovitve, da antena Yagi ne zagotavlja sevalnega diagrama naprej - nazaj (25 dB).
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 3, 3-14, 13/7b. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe je posplošena, tako da ni mogoč njen materialno pravni preizkus. Upravni organ namreč ni presodil navedb tožnikov in se do njih v izpodbijani odločbi konkretizirano opredelil, da bi bilo njun obstoječi objekt treba obravnavati kot samostojno enoto tipa objekta nizka prostostoječa stavba in ne po določbah OPN MOL, ki se nanašajo na tip objekta dvojček.
globa za prekršek - izterjava dolga - odpis dolga - stroški davčnega postopka - oprostitev plačila stroškov
Globe, ki jih v postopku o prekršku izrekajo prekrškovni organi in sodišča, izvršuje pristojni davčni organ na podlagi 212. člena ZDavP-2 in 202. člena ZP-1. Na podlagi določbe 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v davčnih zadevah sicer dovoli odlog, odpis ali obročno plačilo plačila davčnega dolga, vendar pa se ta določba ne uporablja v zadevah, kjer davčni organ opravlja le izvršbo, ne vodi pa knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, torej tudi v primeru izterjave glob, izrečenih v prekrškovnem postopku (drugi odstavek 110. člena ZDavP-2).
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. O prekrških in sankcijah za te prekrške ter pogojih za izvršitev teh sankcij, torej tudi za plačilo glob, se zato odloča le v postopku o prekršku. Davčni organ je pristojen zgolj za izterjavo globe, ki je zavezanec ni plačal v roku, ne pa za odpis, delni odpis ali obročno plačevanje take sankcije. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja se zato pri izterjavi glob in stroškov postopka za prekrške ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog ali oprostitev plačila globe mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku, torej pred za to pristojnim prekrškovnim organom ali sodiščem, ki odloča v postopku o prekršku.
varstvo okolja - predhodni postopek - tožbene navedbe - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - presoja vpliva na okolje
Konkreten odgovor sodišča na vprašanje, ali je ugotovitev toženke, da predmetni poseg nima prekomernih vplivov na okolje, bi bil možen, če bi tožnica konkretizirala svoje navedbe.
sodniško napredovanje - napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča - hitrejše napredovanje
Okrajni (in okrožni) sodniki pri napredovanju na položaj svétnika v primerjavi z višjimi in vrhovnimi sodniki niso diskriminirani, saj so tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za izvolitev na posamezno sodniško mesto oziroma v naziv okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodnik, pomembno različni. Različna je torej umestitev navedenih skupin sodnikov v hierarhični sistem sodstva, pri čemer se sodišče v zakonsko primernost ureditve ne more spuščati, saj gre za stvar, ki je v polju odločanja zakonodajalca.
ZEN člen 26, 27, 27/1, 28, 29, 29/2, 39, 39/1, 45, 45/1. SPZ člen 225.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - evidentiranje zemljišča pod stavbo - parcelacija - stvarna služnost
Tožnika kot (so)lastnika gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in z njo povezane predhodne ureditve meje služečega zemljišča ne varujeta nobene svoje pravne koristi. Z upravnimi postopki za ureditev meje med parcelami in parcelacijo takšnih parcel namreč služnostna pravica ni okrnjena. V primeru, da bi bila tožnika motena pri izvajanju služnostne pravice ali bi jima bilo njeno izvajanje onemogočeno oziroma, če bi služnostni zavezanec kršil svoje obveznosti, ki jih ima do tožnikov iz sklenjenih civilnopravnih razmerij oziroma na njihovi podlagi izdanih sodnih odločb, gre pri tem za spore iz civilnopravnih razmerij, ki se rešujejo v za to predvidenih postopkih.
Organ se ni konkretizirano opredelil do v prijavi navedenih realiziranih projektov, s katerimi je tožnik dokazoval izpolnjevanje posebnega pogoja po točki 6.2.1.1. Javnega razpisa, ki bi ga uvrstilo med prijavitelje, katerih vloge se kot ustrezne (prvi odstavek 118. člena ZUJIK) predložijo v ocenjevanje in vrednotenje stvarno pristojni strokovni komisiji, ki pripravi predlog projektov, ki se financirajo (119. člen ZUJIK).
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade ali stroškov odvetniku - odvetniška tarifa
V izjemo iz 9. točke tar. št. 10 OT ni mogel biti zajet narok z dne 16. 10. 2018, na katerem je upravičenec (obdolženec) podal svoj zagovor, tj. dejanje, ki je izrecno navedeno v 4. točki te tarif. št. Iz tega razloga bi morala toženka pri odmeri nagrade tožniku (za njegov pristop na ta narok) prisoditi nagrado po 4. točki tar. št. 10 OT, zmanjšano zgolj za 50% na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv, ne pa še za nadaljnjih 50 % (v skladu z 9. točko te tarif. št.).
Sodišče soglaša s tožnikom, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ne gre za procesno odločbo. Za podaljšanje pripora je namreč enako kot pri njegovi odreditvi potrebno opraviti presojo, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov, določenih v prvem odstavku 201. člena ZKP. Čeprav je standard obrazložitve odločitve pri sklepu o podaljšanju pripora manjši kot pri njegovi odreditvi, pa mora senat pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov vseeno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. Taka vrsta odločitev pa ne more predstavljati procesne odločbe, saj se z njo ne odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka. Odreditev pripora oziroma njegovo podaljšanje predstavljata tekom kazenskega postopka najbolj invaziven ukrep v svobodo obdolženca in predstavlja samostojno meritorno odločitev tekom kazenskega postopka. Iz tega razloga bi morala toženka nagrado – za s strani tožnika vložene pritožbe zoper sklepe o podaljšanju pripora – odmeriti po 1. točki tar. št. 11 OT (in ne po 2. točki te tar. št.).
ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Za pridobitev državljanstva mora prosilec kumulativno izpolnjevati prav vse predpisane pogoje, ki jih je zakonodajalec taksativno določil za vsakega izmed navedenih načinov pridobitve državljanstva RS. Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, mora tožnik, da izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, izpolniti pogoj, da ima zagotovljena sredstva, ki njemu in osebam, ki jih je dolžan preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost, pri čemer 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije sredstev ne našteva taksativno, temveč primeroma. Primerljivost prejemkov posameznega prosilca s prejemki, naštetimi v Uredbi, je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti na podlagi njihove zakonitosti, pravne določnosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob tedenski, mesečni in, kakor velja za tožnika, dvoletni ravni.