ZDen člen 3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/2, 2. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 2, 3.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - prehod premoženja v državno last - upravičenec do denacionalizacije - bistveno enak položaj
Ob ugotovitvi, da je bilo določeni osebi premoženje odvzeto dvakrat (prvič s strani nemškega Reicha, drugič pa s strani FLRJ na podlagi 3. člena ZDEN), ne da bi imela ta oseba pred uveljavitvijo ZDEN možnost, da zahteva vrnitev premoženja, se šteje, da gre (ob izpolnitvi drugih pogojev) za upravičenca do denacionalizacije iz 3. člena ZDEN. S stališčem, ki ga je zavzela tožena stranka, bi bili namreč v slabšem položaju tisti, ki jim je premoženje najprej odvzel okupator, nato pa še država (osebe nemške narodnosti in hkrati jugoslovanski državljani) od tistih, ki jim ga je ob enaki posledici vzela samo država, in to ob enaki posledici, da je premoženje z uveljavitvijo Odloka AVNOJ dne 6. 2. 1945 prešlo v last države. Za takšno razlikovanje pa po presoji sodišča ni zakonitih razlogov.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - sodna poravnava
Po ustaljeni sodni praksi Upravnega sodišča RS je v primeru, če je BPP dodeljena za določen sodni postopek (npr. delovnopravni spor, kot je to v obravnavanem primeru) na prvi stopnji, šteti, da je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnica, kot pooblaščenka upravičenke, prejela izdatek sodne poravnave.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1.. Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (1999) člen 19, 19-10.. ZKZ člen 4, 4/1.
gradbeno dovoljenje - oglasni objekt - skladnost s prostorskim aktom - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Tudi če prostorski akt na videz dovoljuje določeno vrsto posegov v prostor brez izrecnih omejitev, je treba pri njegovi uporabi oziroma razlagi upoštevati morebitne omejitve, ki izvirajo neposredno iz zakona, saj bi drugačna razlaga pomenila nezakonitost prostorskega akta.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - upravna zadeva
V zadevah, ki se nanašajo na pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev, se lahko vodi upravni postopek in v njem izda upravno odločbo. Res je, da je spor o obveznosti plačila določenega zneska operaterju premoženjska zadeva, vendar civilna narava tega spora glede na navedeno specialno zakonsko ureditev ne izključuje možnosti, da lahko uporabnik uveljavlja varstvo v postopku pred toženko in kasneje pri naslovnem sodišču.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi toženka predlog zavrgla zato, ker tožnik ni spoštoval postopka oziroma predpisanih rokov, ampak je njegovo zahtevo za rešitev spora zavrgla izključno zato, ker je štela, da ne gre za upravno zadevo. Taka uporaba predpisa pa je po presoji sodišča zmotna.
Upravičene razloge za naknadni vpis v študijski program določi pristojni organ visokošolskega zavoda, ki mu daje zakon po presoji sodišča pooblastilo, da v vsakem primeru posebej presodi, ali so okoliščine, s katerimi kandidat utemeljuje zamudo pri vpisu, po svoji naravi takšne, da upravičujejo naknadni vpis, ki predstavlja izjemo od splošnega pravila, da se vpis izvede v rednem roku. Presoditi mora tudi, ali predloženi dokazi potrjujejo obstoj zatrjevanih okoliščin.
mednarodna zaščita - preganjanje - utemeljen strah - resna škoda - informacije o izvorni državi - pravica do izjave
Tožnik nima prav, ko v tožbi pravi, da bi tožena stranka morala preučiti informacije o ustrahovanjih nekdanjih vojakov s strani teroristov v Alžiriji. To bi morala tožena stranka storiti le, če bi tožnik bil dovolj prepričljiv pri utemeljitvi strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika obvestila o tem, da je Alžirija po Odloku varna izvorna država, glede na dejstvo, da je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, zadošča, da bi lahko navedel vsa dejstva in predlagal vse dokaze, ki izkazujejo nasprotno, pa tega ni storil. Zato s tem, ko tožena stranka tožniku ni še posebej pojasnjevala, da bo v postopku odločala po drugi alineji 52. člena ZMZ-1, da bi se tožnik lahko o tem še podrobneje izrekel, ni kršila pravico do izjave tožnika v postopku, kot sicer smiselno tožnik očita v tožbi toženi stranki.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nelegalna gradnja - zavezanec za plačilo
Tožnika, ki je lastnik ter tudi investitor nelegalnih objektov, je upravna enota, upoštevaje določbo prvega odstavka 157. člena ZVO-1, pravilno štela za zavezanca za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba tožničino zahtevo zavreči.
odločba - vročitev odločbe - fikcija vročitve - naslov za vročanje - prijava začasnega prebivališča
Če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče, se naslov začasnega prebivališča šteje za naslov za vročanje. Zato prvostopenjski organ (GURS) ni imel nobene podlage, da bi vročitev odločbe opravil na naslovu začasnega bivališče tožnika, kot to tožnik v tožbi prvostopnemu organu tudi neutemeljeno očita. Tožnik mora ravnati v skladu z 17.a členom ZPPreb in v primeru prijave začasnega bivališča (ob stalnem bivališču) določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje.
ZDIJZ člen 5, 5a, 6, 6/1, 6/1-6, 6/1-11. ZDT-1 člen 2, 2/1, 181. ZMed člen 45, 45/5.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - predkazenski postopek - državni tožilec
Medijski pritisk po presoji sodišča ne predstavlja motnje v delovanju organa. Tudi če je poročanje medijev o delu posameznega tožilca negativno in pri njem povzroči razburjenje oz. razmišljanje o odzivu javnosti na takšno poročanje, gre pri tem še vedno zgolj za dogajanje v duševni (intimni) sferi posameznika, kar samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju organizacije, v kateri je ta zaposlen. Stanje, v katerem je oseba, zoper katero se vodi postopek, seznanjena z identiteto državnega tožilca, ki je nosilec pregona zoper njo, prej ali slej nastopi skoraj v vsakem kazenskem postopku (če ni preiskovanje kaznivega dejanja ustavljeno v dovolj zgodnji fazi postopka). Takšno stanje torej samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju tožnice. Tožba bi tako v tem delu lahko bila uspešna le v primeru, če bi tožnica dokazala, da ima faza predkazenskega postopka določene značilnosti, zaradi katerih ima razkritje identitete državnega tožilca v njej povsem drugačne posledice kot v kasnejših fazah postopka.
Test javnega interesa lahko pripelje zgolj do razkritja neke informacije, ki bi bila sicer kot izjema izključena iz prostega dostopa, ne more pa povzročiti, da nekega prosto dostopnega podatka zaradi šibkega javnega interesa za njegovo razkritje ne bi bilo treba razkriti kljub neizpolnjevanju zakonskih kriterijev za izjemo od prostega dostopa. Dejstvo, da procesna dejanja v predkazenskem postopku v skladu z ZKP niso javna, pomeni, da so na njih lahko prisotne le vabljene stranke. Ne pomeni pa, da so vsi podatki, ki nastanejo v nejavnih fazah postopka, tajni in tako izvzeti iz prostega dostopa po ZDIJZ.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - razlogi za razrešitev
Za razrešitev cenilca po 4. točki 89. člena ZS je bistvena ugotovitev, ali cenilec svojih dolžnosti ni opravil vestno, kar po presoji sodišča pomeni, da pri izvrševanju zadanih nalog ni upošteval ne strokovnih (skrbnost dobrega strokovnjaka) ne splošnih (skrbnost dobrega gospodarja) standardov, ki mu nalagajo natančno in skrbno preučitev primera ter nato postopanje v skladu s pravili znanosti in stroke.
Za odločitev v predmetni zadevi ni bistveno vprašanje, katera metoda cenitve je pravilna v konkretnem primeru, ampak ali je mogoče cenilcu očitati nevestno opravljanje dela.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča - odjava bivališča - register stalnega prebivalstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker prvostopenjski organ ni ugotavljal tožnikovega stalnega prebivališča v smislu že citirane 3. točke 2. člena ZPPreb, to je ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin skupaj, je že iz tega razloga dejansko stanje, na katerem temelji njegova odločitev, nepravilno in nepopolno ugotovljeno.
ZTuj-2 člen 52, 52/3. ZUP člen 6, 222, 222/1. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za odločbo - izdaja odločbe po poteku dveh mesecev - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev
Tožena stranka bi morala v skladu z navedeno določbo prvega odstavka 222. člena ZUP o tožnikovi vlogi odločiti najkasneje dne 8. 1. 2019, izpodbijano odločbo pa je pozneje izdala šele dne 11. 6. 2019. Zakonsko določeni rok za izdajo odločbe je tako prekoračila za kar pet mesecev. V skladu z določbo druge alineje prvega odstavka 27. člena ZUS-1 je kršitev določb postopka bistvena, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Ker je tedaj mladoleten tožnik na dan 8. 1. 2019 še imel veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, dne 11. 6. 2019 pa ne, je toženkina kršitev določb postopka v konkretnem primeru nedvomno vplivala na zakonitost odločbe.
ZIN v 29. člen določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Tožnika sicer nista bila navzoča ob ogledu, vendar sta bila o ogledu seznanjena z vročitvijo zapisnika. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ tožnika na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZUP pozval, da v roku 8 dni podata pripombe na vsebino zapisnika, pisno ali ustno. Tožnika pripomb nista podala, pač pa sta po preteku 8 dnevnega roka prosila za podaljšanje roka. Prvostopenjski organ ni odločil o podaljšanju roka, s tem je bila v postopku nedvomno povzročena pomanjkljivost, kar tožena stranka tudi sama ugotavlja v odločbi, ter obrazloži, da za odločitev v zadevi vendarle ni bila bistvena. Pri uveljavljanju te kršitve bi morala tožnika povsem določno izkazati vzročno zvezo med kršitvijo postopka in drugačno odločitvijo v zadevi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZGO-1 člen 3, 3/1. GZ člen 5, 125.
gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta - tožba v upravnem sporu - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes
Sedaj veljaven GZ ne zahteva gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ampak se ta lahko izvede na podlagi prijave začetka gradnje. Izdano gradbeno dovoljenje tako sedaj ni več pogoj in podlaga za odstranitev objektov. Investitor torej za odstranitev objektov spornega gradbenega dovoljenja ne potrebuje več. Odločanje o zakonitosti tega dovoljenja tako v ničemer ne spremeni pravnega položaja tožeče stranke. To pa hkrati pomeni, da tožeča stranka za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega upravnega spora, očitno ne bi privedla do spremembe njenega pravnega položaja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 20. 5. 2020 izhaja, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom. Od 13. 5. 2020 se vanj ni več vrnil.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - prenos - odgovornost - rok za predajo prosilca - iztek roka
Rok šestih mesecev za predajo tožnic Poljski je iztekel 10. 4. 2020. Ker do 10. 4. 2020 predaja tožnic ni bila opravljena, je odgovorna za obravnavo prošenj tožnic za mednarodno zaščito postala Republika Slovenija.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje - nova dejstva in novi dokazi - trditveno in dokazno breme
Tožnik je sicer v postopku kot novo dejstvo navajal, da so bili na strani Youtube objavljeni posnetki fantov, ki govorijo o njihovem nadlegovanju s strani policije, s katero so sodelovali pri kriminalni dejavnosti. Vendar pa tožnik vsebine teh posnetkov sodišču ni predložil, ni navedel niti internetnega naslova, kjer se nahajajo, predvsem pa ni niti navedel, kdaj so ti posnetki nastali, da bi tako izkazal njihovo pravočasno uveljavljanje, tj. ni navedel, da so nastali po izdaji predhodne odločitve oziroma če so obstajali že prej, ni navedel, zakaj jih predhodno brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, s tem pa ni izkazal, da bi navedena dejstva oziroma dokazi bili „novi“. Sodišče zato navedenih trditev in dokazov ne more upoštevati kot novih
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Ker odhod tožnice in njene družine ni bil posledica tožničinega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj sta tožničina starša za izbris hčerke-tožnice izvedela šele za tem, ko je družina že živela v Makedoniji, ni podan razlog iz 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka
Glede na dejstvo, da je bila obtožnica v obravnavani zadevi že predstavljena na javni glavni obravnavi, bi bila tožba lahko utemeljena le, če bi tožnica dokazala, da bi lahko imelo posredovanje kopije obtožnice prosilcu drugačne posledice od predstavitve obtožnice na glavni obravnavi. Tožnica pa ne le, da tega ne zatrjuje, temveč celo sama navaja, da ne vidi, kako bi lahko zahtevane informacije drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, ki so bile v času javnih obravnav javno dostopne.
Tretjega odstavka 11. člena Sodnega reda ni mogoče razlagati na način, da ureja vse načine dostopa javnosti do informacij iz obtožnega akta skozi celoten potek kazenskega postopka.