brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade ali stroškov odvetniku - odvetniška tarifa
V izjemo iz 9. točke tar. št. 10 OT ni mogel biti zajet narok z dne 16. 10. 2018, na katerem je upravičenec (obdolženec) podal svoj zagovor, tj. dejanje, ki je izrecno navedeno v 4. točki te tarif. št. Iz tega razloga bi morala toženka pri odmeri nagrade tožniku (za njegov pristop na ta narok) prisoditi nagrado po 4. točki tar. št. 10 OT, zmanjšano zgolj za 50% na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv, ne pa še za nadaljnjih 50 % (v skladu z 9. točko te tarif. št.).
Sodišče soglaša s tožnikom, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ne gre za procesno odločbo. Za podaljšanje pripora je namreč enako kot pri njegovi odreditvi potrebno opraviti presojo, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov, določenih v prvem odstavku 201. člena ZKP. Čeprav je standard obrazložitve odločitve pri sklepu o podaljšanju pripora manjši kot pri njegovi odreditvi, pa mora senat pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov vseeno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. Taka vrsta odločitev pa ne more predstavljati procesne odločbe, saj se z njo ne odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka. Odreditev pripora oziroma njegovo podaljšanje predstavljata tekom kazenskega postopka najbolj invaziven ukrep v svobodo obdolženca in predstavlja samostojno meritorno odločitev tekom kazenskega postopka. Iz tega razloga bi morala toženka nagrado – za s strani tožnika vložene pritožbe zoper sklepe o podaljšanju pripora – odmeriti po 1. točki tar. št. 11 OT (in ne po 2. točki te tar. št.).
ZPOmK-1 člen 42-51, 53, 53/1, 53/2, 53/3. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
varstvo konkurence - koncentracija podjetij - postopek presoje koncentracije - priglasitev koncentracije - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženkino izvajanje si je deloma v nasprotju, saj so na eni strani ti programi t.i. must have programi, na drugi strani pa so obvezni del TV paketa in niso kriterij izbire za naročnika – končnega potrošnika. Odločbe tako v tem delu že iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
Iz odločbe tudi ni jasno, zakaj naj bi se za slovensko ozemlje upoštevni proizvodni trg določil na podlagi homogenega jezikovnega področja, četudi se ta kriterij (torej homogeno jezikovno področje), kot to izhaja iz odločitev EK (in čemur toženka ne oporeka), upošteva za določitev upoštevnega geografskega trga.
Poleg tega z dodatnimi vsebinskimi navedbami v odgovoru na tožbo toženka ne more dopolnjevati razlogov za svojo odločitev, ki jo je sprejela z izpodbijano odločbo, še zlasti pa to ne more storiti z izsledki dokaza, izvedenega za potrebe drugega postopka.
Toženka pred izdajo odločbe tožnika tudi ni seznanila, da njegovega predloga korektivnih ukrepov ne bo sprejela, temveč je izdala izpodbijano odločbo. S takim ravnanjem je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Tožnik v okviru tožbenega ugovora kršitve 9. člena ZUP še navaja, da pred izdajo odločbe ni bil seznanjen z ukrepi za vzpostavitev stanja pred koncentracijo, kot so mu bili naloženi z izpodbijano odločbo. Toženka je izdala Zbirni PRD in ga poslala tožniku v izjavo. Iz vsebine tega PRD sicer izhaja zaključek toženke, da priglašena koncentracija ni skladna s pravili konkurence, ni pa navedeno, da bo v posledici te ugotovitve tožniku s to isto odločbo (torej z odločbo o prepovedi koncentracije (po 50. členu ZPOmK-1), kot bi se dalo sklepati iz zaključka PRD) tudi naložila ukrepe za odpravo učinkov izvedene prepovedane koncentracije na podlagi 53. člena ZPOmK-1 in kakšni bodo ti ukrepi po vsebini, kar je potem storila z izpodbijano odločbo.
dodelitev radijske frekvence - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka je upravljalec radijskega spektra in kot taka razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev in presojo vseh relevantnih dejstev v zadevi predmetnega javnega razpisa. Sodišče zato meni, da je mogla presoditi, ali ponudba za Yagi anteno, glede na podatke proizvajalcev na spletnih straneh, ustreza zahtevam javnega razpisa.
Vsa ugotovljena relevantna dejstva, ki so bila pomembna za odločitev v zadevi, so bila navedena v poročilu komisije, ki je bil skupaj s sklepom SRDF poslan tožniku v seznanitev, skupaj z vabilom na ustno obravnavo. V poročilu je bilo izrecno navedeno, da antena Yagi ne zagotavlja sevalnega diagrama naprej - nazaj 25 dB, kar je tudi nosilni razlog za zavrnitev tožnikove ponudbe. Tožniku je bilo poročilo vročeno 12. 4. 2019, zato se ne more sklicevati na to, da do izdaje odločbe ni imel možnosti, da izpodbija ugotovitve, da antena Yagi ne zagotavlja sevalnega diagrama naprej - nazaj (25 dB).
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 3, 3-14, 13/7b. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe je posplošena, tako da ni mogoč njen materialno pravni preizkus. Upravni organ namreč ni presodil navedb tožnikov in se do njih v izpodbijani odločbi konkretizirano opredelil, da bi bilo njun obstoječi objekt treba obravnavati kot samostojno enoto tipa objekta nizka prostostoječa stavba in ne po določbah OPN MOL, ki se nanašajo na tip objekta dvojček.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje - nova dejstva in novi dokazi - trditveno in dokazno breme
Tožnik je sicer v postopku kot novo dejstvo navajal, da so bili na strani Youtube objavljeni posnetki fantov, ki govorijo o njihovem nadlegovanju s strani policije, s katero so sodelovali pri kriminalni dejavnosti. Vendar pa tožnik vsebine teh posnetkov sodišču ni predložil, ni navedel niti internetnega naslova, kjer se nahajajo, predvsem pa ni niti navedel, kdaj so ti posnetki nastali, da bi tako izkazal njihovo pravočasno uveljavljanje, tj. ni navedel, da so nastali po izdaji predhodne odločitve oziroma če so obstajali že prej, ni navedel, zakaj jih predhodno brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, s tem pa ni izkazal, da bi navedena dejstva oziroma dokazi bili „novi“. Sodišče zato navedenih trditev in dokazov ne more upoštevati kot novih
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka
Glede na dejstvo, da je bila obtožnica v obravnavani zadevi že predstavljena na javni glavni obravnavi, bi bila tožba lahko utemeljena le, če bi tožnica dokazala, da bi lahko imelo posredovanje kopije obtožnice prosilcu drugačne posledice od predstavitve obtožnice na glavni obravnavi. Tožnica pa ne le, da tega ne zatrjuje, temveč celo sama navaja, da ne vidi, kako bi lahko zahtevane informacije drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, ki so bile v času javnih obravnav javno dostopne.
Tretjega odstavka 11. člena Sodnega reda ni mogoče razlagati na način, da ureja vse načine dostopa javnosti do informacij iz obtožnega akta skozi celoten potek kazenskega postopka.
ZDIJZ člen 5, 5a, 6, 6/1, 6/1-6, 6/1-11. ZDT-1 člen 2, 2/1, 181. ZMed člen 45, 45/5.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - predkazenski postopek - državni tožilec
Medijski pritisk po presoji sodišča ne predstavlja motnje v delovanju organa. Tudi če je poročanje medijev o delu posameznega tožilca negativno in pri njem povzroči razburjenje oz. razmišljanje o odzivu javnosti na takšno poročanje, gre pri tem še vedno zgolj za dogajanje v duševni (intimni) sferi posameznika, kar samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju organizacije, v kateri je ta zaposlen. Stanje, v katerem je oseba, zoper katero se vodi postopek, seznanjena z identiteto državnega tožilca, ki je nosilec pregona zoper njo, prej ali slej nastopi skoraj v vsakem kazenskem postopku (če ni preiskovanje kaznivega dejanja ustavljeno v dovolj zgodnji fazi postopka). Takšno stanje torej samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju tožnice. Tožba bi tako v tem delu lahko bila uspešna le v primeru, če bi tožnica dokazala, da ima faza predkazenskega postopka določene značilnosti, zaradi katerih ima razkritje identitete državnega tožilca v njej povsem drugačne posledice kot v kasnejših fazah postopka.
Test javnega interesa lahko pripelje zgolj do razkritja neke informacije, ki bi bila sicer kot izjema izključena iz prostega dostopa, ne more pa povzročiti, da nekega prosto dostopnega podatka zaradi šibkega javnega interesa za njegovo razkritje ne bi bilo treba razkriti kljub neizpolnjevanju zakonskih kriterijev za izjemo od prostega dostopa. Dejstvo, da procesna dejanja v predkazenskem postopku v skladu z ZKP niso javna, pomeni, da so na njih lahko prisotne le vabljene stranke. Ne pomeni pa, da so vsi podatki, ki nastanejo v nejavnih fazah postopka, tajni in tako izvzeti iz prostega dostopa po ZDIJZ.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - razlogi za razrešitev
Za razrešitev cenilca po 4. točki 89. člena ZS je bistvena ugotovitev, ali cenilec svojih dolžnosti ni opravil vestno, kar po presoji sodišča pomeni, da pri izvrševanju zadanih nalog ni upošteval ne strokovnih (skrbnost dobrega strokovnjaka) ne splošnih (skrbnost dobrega gospodarja) standardov, ki mu nalagajo natančno in skrbno preučitev primera ter nato postopanje v skladu s pravili znanosti in stroke.
Za odločitev v predmetni zadevi ni bistveno vprašanje, katera metoda cenitve je pravilna v konkretnem primeru, ampak ali je mogoče cenilcu očitati nevestno opravljanje dela.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje sfrj - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Ker odhod tožnice in njene družine ni bil posledica tožničinega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj sta tožničina starša za izbris hčerke-tožnice izvedela šele za tem, ko je družina že živela v Makedoniji, ni podan razlog iz 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
ZUP člen 98, 98/1. ZTuj-2 člen 90, 90/1, 90/3. ZUS-1 člen 52. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
upravni postopek - pomota pri vročanju - dejanska vročitev - domneva umika
Pomota pri vročanju, do katere je prišlo, ne more imeti vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, saj tožnik zahtevanih dokumentov tudi v roku enega meseca od dne, ko mu je bil poziv dejansko vročen, ni predložil toženi stranki.
Ne ZUP ne ZUS-1 ne vsebujeta pravne podlage za to, da bi sodišče v upravnem sporu razveljavilo akt upravnega organa, izdanega zaradi strankine zamude roka zaradi razlogov, ki jih stranka kot upravičene razloge za zamudo navaja šele v tožbi.
ZTuj-2 člen 52, 52/3. ZUP člen 6, 222, 222/1. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za odločbo - izdaja odločbe po poteku dveh mesecev - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev
Tožena stranka bi morala v skladu z navedeno določbo prvega odstavka 222. člena ZUP o tožnikovi vlogi odločiti najkasneje dne 8. 1. 2019, izpodbijano odločbo pa je pozneje izdala šele dne 11. 6. 2019. Zakonsko določeni rok za izdajo odločbe je tako prekoračila za kar pet mesecev. V skladu z določbo druge alineje prvega odstavka 27. člena ZUS-1 je kršitev določb postopka bistvena, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Ker je tedaj mladoleten tožnik na dan 8. 1. 2019 še imel veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, dne 11. 6. 2019 pa ne, je toženkina kršitev določb postopka v konkretnem primeru nedvomno vplivala na zakonitost odločbe.
ZIN v 29. člen določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Tožnika sicer nista bila navzoča ob ogledu, vendar sta bila o ogledu seznanjena z vročitvijo zapisnika. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ tožnika na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZUP pozval, da v roku 8 dni podata pripombe na vsebino zapisnika, pisno ali ustno. Tožnika pripomb nista podala, pač pa sta po preteku 8 dnevnega roka prosila za podaljšanje roka. Prvostopenjski organ ni odločil o podaljšanju roka, s tem je bila v postopku nedvomno povzročena pomanjkljivost, kar tožena stranka tudi sama ugotavlja v odločbi, ter obrazloži, da za odločitev v zadevi vendarle ni bila bistvena. Pri uveljavljanju te kršitve bi morala tožnika povsem določno izkazati vzročno zvezo med kršitvijo postopka in drugačno odločitvijo v zadevi.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke iz odgovora na tožbo z dne 20. 5. 2020 izhaja, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom. Od 13. 5. 2020 se vanj ni več vrnil.
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. Očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba tožničino zahtevo zavreči.
mednarodna zaščita - preganjanje - utemeljen strah - resna škoda - informacije o izvorni državi - pravica do izjave
Tožnik nima prav, ko v tožbi pravi, da bi tožena stranka morala preučiti informacije o ustrahovanjih nekdanjih vojakov s strani teroristov v Alžiriji. To bi morala tožena stranka storiti le, če bi tožnik bil dovolj prepričljiv pri utemeljitvi strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika obvestila o tem, da je Alžirija po Odloku varna izvorna država, glede na dejstvo, da je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, zadošča, da bi lahko navedel vsa dejstva in predlagal vse dokaze, ki izkazujejo nasprotno, pa tega ni storil. Zato s tem, ko tožena stranka tožniku ni še posebej pojasnjevala, da bo v postopku odločala po drugi alineji 52. člena ZMZ-1, da bi se tožnik lahko o tem še podrobneje izrekel, ni kršila pravico do izjave tožnika v postopku, kot sicer smiselno tožnik očita v tožbi toženi stranki.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZGO-1 člen 3, 3/1. GZ člen 5, 125.
gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta - tožba v upravnem sporu - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes
Sedaj veljaven GZ ne zahteva gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ampak se ta lahko izvede na podlagi prijave začetka gradnje. Izdano gradbeno dovoljenje tako sedaj ni več pogoj in podlaga za odstranitev objektov. Investitor torej za odstranitev objektov spornega gradbenega dovoljenja ne potrebuje več. Odločanje o zakonitosti tega dovoljenja tako v ničemer ne spremeni pravnega položaja tožeče stranke. To pa hkrati pomeni, da tožeča stranka za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega upravnega spora, očitno ne bi privedla do spremembe njenega pravnega položaja.
Upravičene razloge za naknadni vpis v študijski program določi pristojni organ visokošolskega zavoda, ki mu daje zakon po presoji sodišča pooblastilo, da v vsakem primeru posebej presodi, ali so okoliščine, s katerimi kandidat utemeljuje zamudo pri vpisu, po svoji naravi takšne, da upravičujejo naknadni vpis, ki predstavlja izjemo od splošnega pravila, da se vpis izvede v rednem roku. Presoditi mora tudi, ali predloženi dokazi potrjujejo obstoj zatrjevanih okoliščin.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - stranka v postopku upravnega spora
Sodišče meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je moral prvo tožnikovo zahtevo zavreči.
V postopku izdaje prvostopenjskega akta drugo tožnica B.B. ni bila stranka postopka, saj ni sprožila postopka in tudi drugostopenjska odločba je odločba o pritožbi prvo tožnika in je bila vročena njemu, ne pa drugo tožnici. V tem upravnem sporu torej drugo tožnica ne more biti stranka, zato je bila tožba v tem delu zavržena.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nelegalna gradnja - zavezanec za plačilo
Tožnika, ki je lastnik ter tudi investitor nelegalnih objektov, je upravna enota, upoštevaje določbo prvega odstavka 157. člena ZVO-1, pravilno štela za zavezanca za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.