stalno prebivališče - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča - odjava bivališča - register stalnega prebivalstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker prvostopenjski organ ni ugotavljal tožnikovega stalnega prebivališča v smislu že citirane 3. točke 2. člena ZPPreb, to je ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin skupaj, je že iz tega razloga dejansko stanje, na katerem temelji njegova odločitev, nepravilno in nepopolno ugotovljeno.
ZUP člen 98, 98/1. ZTuj-2 člen 90, 90/1, 90/3. ZUS-1 člen 52. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
upravni postopek - pomota pri vročanju - dejanska vročitev - domneva umika
Pomota pri vročanju, do katere je prišlo, ne more imeti vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, saj tožnik zahtevanih dokumentov tudi v roku enega meseca od dne, ko mu je bil poziv dejansko vročen, ni predložil toženi stranki.
Ne ZUP ne ZUS-1 ne vsebujeta pravne podlage za to, da bi sodišče v upravnem sporu razveljavilo akt upravnega organa, izdanega zaradi strankine zamude roka zaradi razlogov, ki jih stranka kot upravičene razloge za zamudo navaja šele v tožbi.
ZDIJZ člen 5, 5a, 6, 6/1, 6/1-6, 6/1-11. ZDT-1 člen 2, 2/1, 181. ZMed člen 45, 45/5.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - predkazenski postopek - državni tožilec
Medijski pritisk po presoji sodišča ne predstavlja motnje v delovanju organa. Tudi če je poročanje medijev o delu posameznega tožilca negativno in pri njem povzroči razburjenje oz. razmišljanje o odzivu javnosti na takšno poročanje, gre pri tem še vedno zgolj za dogajanje v duševni (intimni) sferi posameznika, kar samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju organizacije, v kateri je ta zaposlen. Stanje, v katerem je oseba, zoper katero se vodi postopek, seznanjena z identiteto državnega tožilca, ki je nosilec pregona zoper njo, prej ali slej nastopi skoraj v vsakem kazenskem postopku (če ni preiskovanje kaznivega dejanja ustavljeno v dovolj zgodnji fazi postopka). Takšno stanje torej samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju tožnice. Tožba bi tako v tem delu lahko bila uspešna le v primeru, če bi tožnica dokazala, da ima faza predkazenskega postopka določene značilnosti, zaradi katerih ima razkritje identitete državnega tožilca v njej povsem drugačne posledice kot v kasnejših fazah postopka.
Test javnega interesa lahko pripelje zgolj do razkritja neke informacije, ki bi bila sicer kot izjema izključena iz prostega dostopa, ne more pa povzročiti, da nekega prosto dostopnega podatka zaradi šibkega javnega interesa za njegovo razkritje ne bi bilo treba razkriti kljub neizpolnjevanju zakonskih kriterijev za izjemo od prostega dostopa. Dejstvo, da procesna dejanja v predkazenskem postopku v skladu z ZKP niso javna, pomeni, da so na njih lahko prisotne le vabljene stranke. Ne pomeni pa, da so vsi podatki, ki nastanejo v nejavnih fazah postopka, tajni in tako izvzeti iz prostega dostopa po ZDIJZ.
Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba tožničino zahtevo zavreči.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obvestilo - izpodbijanje obvestila - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba tožnice zoper obvestilo kot prvostopenjski akt je vložena prezgodaj. Rok za vložitev tožbe namreč začne teči šele po vročitvi dokončnega upravnega akta, s katerim je postopek končan, v konkretnem primeru je to akta, s katerim bo Upravni odbor tožene stranke odločil o ugovoru tožnice zoper izpodbijano obsvetilo. V obravnavnem primeru pa Upravni odbor tožene stranke o ugovor tožnice še odločil in torej drugostopenjski akt, s katerim bi bil upravni postopek končan, še ni bil izdan, zato je tožba tožnice v obravnavni zadev vložena preuranjeno.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - izogibanje plačilu davka - povezane osebe - simuliran (navidezni) pravni posel - utaja DDV - subjektivni element
Davčni organ je zadostno utemeljil, zakaj v tožnikovem primeru ni izpolnjen četrti pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV (t. i. subjektivni element) iz 63. člena ZDDV-1, saj ugotovljene okoliščine kažejo na tožnikovo vedenje, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo, ki so jo storili izdajatelji računov, ki jih je tožnik prejel, in drugi gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Tožnik je torej vedel za okoliščine, ki kažejo, da so sporne transakcije del utaje DDV in da so izdajatelji njegovih prejetih računov t.i. "missing trader" družbe, pa se nanje ni oziral, kljub temu, da se je o njih, po lastni navedbi, pozanimal, pri čemer pa je na istovrsten način posloval z vedno novimi dobavitelji in se je torej izdajatelj računov konstantno spreminjal.
pravilna vročitev - fikcija vročitve - prepozna pritožba - vročanje pooblaščencu - zmotna uporaba materialnega prava
Stališče davčnega organa, da je bila vročitev predmetne odmerne odločbe s tem, ko je bila 21. 12. 2017 puščena v hišnem predalčniku naslovniku: „A.A.“, ki je tudi direktorica družbe B., d.o.o. (ki je bila nesporno tožnikov pooblaščenec v tej davčni zadevi) na naslovu stalnega prebivališča A.A.: „...“ (ki je nesporno tudi sedež družbe B. d.o.o.), ni pravilno.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa, niti upoštevaje pri tem tudi razloge drugostopenjske davčne odločbe, ne vsebuje razlogov o tožnikovih navedbah, opredelitvi davčnega organa do (ne)utemeljenosti teh navedb in vseh za odločitev ključnih okoliščinah glede določitve višine zavarovanja, zato je nezakonit že iz tega razloga. Če namreč ni obrazložitve, kot jo določa 214. ZUP, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, sodišče pa iz istega razloga odločbe ne more preizkusiti.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno, zato jo je bilo treba zavreči. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil sklep o zavrženju pritožbe tožniku osebno vročen v skladu s 87. členom ZUP dne 23. 8. 2018. Rok za vložitev tožbe je začel teči dne 24. 8. 2018, zadnji dan pritožbenega roka je iztekel dne 7. 9. 2018, pritožba tožnika pa je bila na pošti priporočeno oddana dne 8. 9. 2018, torej prepozno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4,. ZZDej člen 87d.
javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - sodno varstvo v upravnem sporu - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijana odločba v ničemer ne posega v materialno pravico oziroma obveznosti tožnice, kakor tudi ne v tožničine pravne koristi in torej ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici ali obveznosti tožnice, kakor tudi ne o tožničini pravni koristi. Tožnica namreč zaradi same vložitve pobude za podelitev javnega pooblastila ni pridobila nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic ali pravnih koristi, zato ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
V postopku podelitve javnega pooblastila po ZZDej v upravnem postopku (z upravno odločbo) odloči šele minister o podelitvi javnega pooblastila na podlagi drugega odstavka 87.e člena ZZDej. V času od prejema pobude pa do odločanja ministra o podelitvi javnega pooblastila pa ne gre za upravno odločanje, ki bi moralo imeti za posledico izdajo upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
Tožnica je tožbo dopolnila, vendar tudi po dopolnitvi tožbe ta ni bila primerna za obravnavo, saj tožnica v njej še vedno ni postavila tožbenega zahtevka (v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena ZUS-1) in tako tožba, kljub dopolnitvi, še vedno ni imela vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1. Predmetna tožba je bila po presoji sodišča nepopolna do take mere, da je sodišče ni moglo obravnavati. Sodišče namreč preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi je mogoče uveljavljati ugovor, da je obveznost v celoti ali delno prenehala po izdaji izvršilnega naslova in pred izdajo sklepa o davčni izvršbi. Ta ugovor je tožnik v pritožbenem postopku uveljavljal z navedbo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala na drugi podlagi (s sklenitvijo in izpolnitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij). V tej zvezi izpolnitev obveznosti v višini 11.000,00 EUR ni sporna, saj obveznost v tem delu ni predmet izterjave po izpodbijanem sklepu. Spora tudi ni, da obveznost v preostalem delu (v znesku 1.800,01 EUR) v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana. Tožnik namreč zatrjuje, da je prenehala po dogovoru s potrošnico, kar v postopku davčne izvršbe ni pravno upoštevno, saj stranke ne morejo spreminjati obveznosti, ki so jim na podlagi prisilnih predpisov v javnem interesu naložene z upravnimi odločbami.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - status zavezanca - izvzem iz obveznega zavarovanja
Plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zakonska obveznost, ki ni odvisna o volje zavezanca oziroma od njegove izbire, kot se zmotno navaja v tožbi.
davek od dohodka iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - kmečko gospodinjstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi prvostopenjski davčni organ ugotavljal kakršnekoli okoliščine, ki bi narekovale zaključek, da se tožnik ukvarja z osnovno kmetijsko oz. gozdarsko dejavnostjo. Ravno nasprotno, davčni organ je ugotovil, da tožnik ni lastnik spornih 11 parcel, ne navaja pa davčni organ, da bi bil tožnik lastnik, zakupnik ali druge vrste uporabnik nepremičnin, ki bi bile relevantne.
ZJC člen 68. ZCes-1 člen 66, 78, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Prvostopenjski organ je utemeljeno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je prenehal veljati ZJC (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja). Novi zakon (ZCes-1) v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno iz občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporne objekte morala pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da tožeča stranka tudi v času postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje ni imela potrebnega soglasja. V skladu z 68. členom ZJC je soglasje za postavitev izdala pristojna občina, iz odgovora B. pa je razvidno, da tožeča stranka soglasja za postavitev objektov ni pridobila.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
Ali je tožnik upravičen do vračila preostanka DPN ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom, temveč je bilo o tem odločeno že predhodno, in sicer z odločbo prvostopenjskega davčnega organa iz decembra 2017 (čemur tožnik ne oporeka), posledično pa bi tožnik navedbe, ki jih podaja v tem upravnem sporu, moral in mogel podati v pritožbi in morebitni tožbi zoper zavrnilni del odločbe iz decembra 2017.
ZDPN-2 člen 4, 7. ZDavP-2 člen 44, 63. ZFPPIPP člen 212.
davek na promet nepremičnin - poenostavljena prisilna poravnava - nastanek obveznosti - zapadlost plačila - učinki prisilne poravnave
Ob nespornem dejstvu, da je bila izpodbijana odločba izdana po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v zadevi ne gre za vprašanje učinkov začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je po stališču tožene stranke pravno pomembno le v postopku davčne izvršbe, temveč za vprašanje učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave ob smiselni uporabi določb 212. do 218. člena ZFPPIPP, zlasti po 214. ter 215. členu ZFPPIPP, in vprašanje uporabe 217. člena tega zakona, ki jo uveljavlja tožnica, in o katerem pa se tožena stranka v svoji odločbi ne izreče.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Predmetni sklep o davčni izvršbi je nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti in pravni koristi. Ker tožnik naloženih davčnih obveznosti ni izpolnil sam v roku, jih davčni organ s predmetnim sklepom o davčni izvršbi od tožnika prisilno izterjuje. Sklep o davčni izvršbi nima pravne narave odmerne odločbe, ampak gre za procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena.
ZDDV-1 člen 10, 10/1, 10/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 8, 8/1. ZDavP-2 člen 85a, 85a/1, 85a/5.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenos podjetja - pripojitev - nadaljevanje opravljanja dejavnosti - obdavčljiva transakcija - davčno nevtralen prenos - elektronsko vročanje prek portala eDavki
Ker je šlo v danem primeru za prenos podjetja kot celote, torej skupka sredstev, ki omogoča izvajanje neodvisne ekonomske dejavnosti, je v tem pogledu v obravnavanem primeru šlo za prenos podjetja, ki se lahko obravnava kot dobava izven sistema DDV. V obravnavanem primeru pa ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj, da prevzemnik, v konkretnem primeru je to družba A., nadaljuje z dejavnostjo prevzete družbe, torej z dejavnostjo, ki jo je pred pripojitvijo opravljala družba B.. Le v primeru, če bi bil izpolnjen tudi navedeni pogoj, prenos podjetja ne bi bil predmet obračuna DDV in bi šlo za transakcijo izven sistema DDV. Le v primeru, če prevzemnik po izvedenem prenosu podjetja ali dela podjetja nadaljuje neodvisno ekonomsko dejavnost prevzete družbe, gre za prenos podjetja ali dela podjetja, ki je izvzet iz obdavčitve z DDV. Le pod navedenimi pogoji gre za poenostavitev obdavčitve z DDV.
Določbo petega odstavka 85.a člena ZDavP-2 je mogoče ustavnoskladno razlagati le tako, da je fikcija vročitve mogoča le v primeru, da si je davčni zavezanec dejansko uredil ustrezen dostop do portala eDavki. Vročitev preko portala eDavki, ki jo določa 85.a člen ZDavP-2, zavezuje in velja enako za davčni organ, kot tudi vse v citirani določbi navedene subjekte. Na podlagi prvega odstavka 85.a člena ZDavP-2 davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Po navedeni določbi se mora ravnati tako davčni organ, kot tudi vsi navedeni subjekti, ki imajo hkrati tudi dolžnost, da redno pregledujejo portal eDavki.