Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - prenos - odgovornost - rok za predajo prosilca - iztek roka
Rok šestih mesecev za predajo tožnic Poljski je iztekel 10. 4. 2020. Ker do 10. 4. 2020 predaja tožnic ni bila opravljena, je odgovorna za obravnavo prošenj tožnic za mednarodno zaščito postala Republika Slovenija.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča - odjava bivališča - register stalnega prebivalstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker prvostopenjski organ ni ugotavljal tožnikovega stalnega prebivališča v smislu že citirane 3. točke 2. člena ZPPreb, to je ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin skupaj, je že iz tega razloga dejansko stanje, na katerem temelji njegova odločitev, nepravilno in nepopolno ugotovljeno.
Sklep o založitvi stroškov upravne izvršbe, potrebnih za kritje izvršilnih stroškov v postopku izvršbe, ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Gre za začasno denarno obveznost, saj bo o dejanskih stroških izvršbe odločeno šele po tem, ko bo ta opravljena. Izpodbijani sklep tudi ni akt po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
Šele po tem, ko zavezanec sam ne izvrši obveznosti, določene s sklepom o izvršbi in se ta opravi po drugi osebi, namreč inšpekcijski organ izda poseben sklep, s katerim odloči o dejansko nastalih stroških in obveznostih njihovega plačila, šele s tem sklepom odloči tudi o obveznosti zavezanca za plačilo stroškov izvršbe in je zato šele zoper ta sklep dopusten upravni spor.
odločba - vročitev odločbe - fikcija vročitve - naslov za vročanje - prijava začasnega prebivališča
Če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče, se naslov začasnega prebivališča šteje za naslov za vročanje. Zato prvostopenjski organ (GURS) ni imel nobene podlage, da bi vročitev odločbe opravil na naslovu začasnega bivališče tožnika, kot to tožnik v tožbi prvostopnemu organu tudi neutemeljeno očita. Tožnik mora ravnati v skladu z 17.a členom ZPPreb in v primeru prijave začasnega bivališča (ob stalnem bivališču) določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje.
ZDDV-1 člen 10, 10/1, 10/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 8, 8/1. ZDavP-2 člen 85a, 85a/1, 85a/5.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenos podjetja - pripojitev - nadaljevanje opravljanja dejavnosti - obdavčljiva transakcija - davčno nevtralen prenos - elektronsko vročanje prek portala eDavki
Ker je šlo v danem primeru za prenos podjetja kot celote, torej skupka sredstev, ki omogoča izvajanje neodvisne ekonomske dejavnosti, je v tem pogledu v obravnavanem primeru šlo za prenos podjetja, ki se lahko obravnava kot dobava izven sistema DDV. V obravnavanem primeru pa ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj, da prevzemnik, v konkretnem primeru je to družba A., nadaljuje z dejavnostjo prevzete družbe, torej z dejavnostjo, ki jo je pred pripojitvijo opravljala družba B.. Le v primeru, če bi bil izpolnjen tudi navedeni pogoj, prenos podjetja ne bi bil predmet obračuna DDV in bi šlo za transakcijo izven sistema DDV. Le v primeru, če prevzemnik po izvedenem prenosu podjetja ali dela podjetja nadaljuje neodvisno ekonomsko dejavnost prevzete družbe, gre za prenos podjetja ali dela podjetja, ki je izvzet iz obdavčitve z DDV. Le pod navedenimi pogoji gre za poenostavitev obdavčitve z DDV.
Določbo petega odstavka 85.a člena ZDavP-2 je mogoče ustavnoskladno razlagati le tako, da je fikcija vročitve mogoča le v primeru, da si je davčni zavezanec dejansko uredil ustrezen dostop do portala eDavki. Vročitev preko portala eDavki, ki jo določa 85.a člen ZDavP-2, zavezuje in velja enako za davčni organ, kot tudi vse v citirani določbi navedene subjekte. Na podlagi prvega odstavka 85.a člena ZDavP-2 davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Po navedeni določbi se mora ravnati tako davčni organ, kot tudi vsi navedeni subjekti, ki imajo hkrati tudi dolžnost, da redno pregledujejo portal eDavki.
ZDoh-2 člen 41, 41/4. ZZVZZ člen 55a. ZPIZ-2 člen 148.
dohodnina - prispevki za socialno varnost - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - davčna osnova - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - normirani stroški - dejanski stroški - načelo davčne pravičnosti
V 55.a členu ZZVZZ je nastopila pravna praznina, saj je določena le izhodiščna osnova za odmero prispevka, zmanjšanje te osnove z upoštevanjem stroškov, ki so bili potrebni za ustvarjanje tega dohodka, pa ni urejeno. Tudi po presoji sodišča ni videti razlogov, da te pravne praznine ne bi mogla z uporabo zakonske analogije zapolniti sodna praksa. ZZVZZ v 55. a členu izrecno ne izključuje upoštevanje stroškov od posameznega prejetega dohodka, prav tako pa bi bila taka razlaga neskladna z ustavnim načelom enakosti obremenitve zavezancev, ki ga je treba uporabiti (tudi) v zvezi s tem prispevkom. Zato se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi je mogoče uveljavljati ugovor, da je obveznost v celoti ali delno prenehala po izdaji izvršilnega naslova in pred izdajo sklepa o davčni izvršbi. Ta ugovor je tožnik v pritožbenem postopku uveljavljal z navedbo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala na drugi podlagi (s sklenitvijo in izpolnitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij). V tej zvezi izpolnitev obveznosti v višini 11.000,00 EUR ni sporna, saj obveznost v tem delu ni predmet izterjave po izpodbijanem sklepu. Spora tudi ni, da obveznost v preostalem delu (v znesku 1.800,01 EUR) v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana. Tožnik namreč zatrjuje, da je prenehala po dogovoru s potrošnico, kar v postopku davčne izvršbe ni pravno upoštevno, saj stranke ne morejo spreminjati obveznosti, ki so jim na podlagi prisilnih predpisov v javnem interesu naložene z upravnimi odločbami.
pravilna vročitev - fikcija vročitve - prepozna pritožba - vročanje pooblaščencu - zmotna uporaba materialnega prava
Stališče davčnega organa, da je bila vročitev predmetne odmerne odločbe s tem, ko je bila 21. 12. 2017 puščena v hišnem predalčniku naslovniku: „A.A.“, ki je tudi direktorica družbe B., d.o.o. (ki je bila nesporno tožnikov pooblaščenec v tej davčni zadevi) na naslovu stalnega prebivališča A.A.: „...“ (ki je nesporno tudi sedež družbe B. d.o.o.), ni pravilno.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - izogibanje plačilu davka - povezane osebe - simuliran (navidezni) pravni posel - utaja DDV - subjektivni element
Davčni organ je zadostno utemeljil, zakaj v tožnikovem primeru ni izpolnjen četrti pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV (t. i. subjektivni element) iz 63. člena ZDDV-1, saj ugotovljene okoliščine kažejo na tožnikovo vedenje, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo, ki so jo storili izdajatelji računov, ki jih je tožnik prejel, in drugi gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Tožnik je torej vedel za okoliščine, ki kažejo, da so sporne transakcije del utaje DDV in da so izdajatelji njegovih prejetih računov t.i. "missing trader" družbe, pa se nanje ni oziral, kljub temu, da se je o njih, po lastni navedbi, pozanimal, pri čemer pa je na istovrsten način posloval z vedno novimi dobavitelji in se je torej izdajatelj računov konstantno spreminjal.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi navaja, da sam ni bil zavezanec za plačilo terjanih »davščin«, ampak je bila to družba, v kateri je bil zaposlen. S tem ugovorom pa tožnik v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem temelji izpodbijani sklep, kar v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni možno.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZTFI-1 člen 296, 296/10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - predhodno soglasje agencije - pravni interes - zavrženje tožbe
Za izdajo soglasja za daljše obdobje vodenja nematerializiranih papirjev na njegovem fiduciarnem računu mora odvetnik izkazati verjetnost, da je to potrebno zaradi izpolnitve pogojev za izvedbo poslov nakupa ali prodaje ali vodenja ali zaradi daljšega trajanja pravnih postopkov. S prenosom strank nematerializiranih vrednostnih papirjev na druge račune navedenega ni več mogoče izkazati. Navedeno pomeni, da se z odpravo izpodbijanega sklepa pravni položaj tožnice ne bi v ničemer več izboljšal. Glede na navedeno nesporno ugotovljeno dejansko stanje pa tudi v ponovnem postopku ne bi mogla uspeti z zahtevo za daljše vodenje nematerializiranih vrednostnih papirjev na njenem fiduciarnem računu. Že po naravi stvari nečesa, kar ne traja več, ni več mogoče podaljšati.
davek od dohodka iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - kmečko gospodinjstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi prvostopenjski davčni organ ugotavljal kakršnekoli okoliščine, ki bi narekovale zaključek, da se tožnik ukvarja z osnovno kmetijsko oz. gozdarsko dejavnostjo. Ravno nasprotno, davčni organ je ugotovil, da tožnik ni lastnik spornih 11 parcel, ne navaja pa davčni organ, da bi bil tožnik lastnik, zakupnik ali druge vrste uporabnik nepremičnin, ki bi bile relevantne.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4,. ZZDej člen 87d.
javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - sodno varstvo v upravnem sporu - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijana odločba v ničemer ne posega v materialno pravico oziroma obveznosti tožnice, kakor tudi ne v tožničine pravne koristi in torej ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici ali obveznosti tožnice, kakor tudi ne o tožničini pravni koristi. Tožnica namreč zaradi same vložitve pobude za podelitev javnega pooblastila ni pridobila nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic ali pravnih koristi, zato ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
V postopku podelitve javnega pooblastila po ZZDej v upravnem postopku (z upravno odločbo) odloči šele minister o podelitvi javnega pooblastila na podlagi drugega odstavka 87.e člena ZZDej. V času od prejema pobude pa do odločanja ministra o podelitvi javnega pooblastila pa ne gre za upravno odločanje, ki bi moralo imeti za posledico izdajo upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa, niti upoštevaje pri tem tudi razloge drugostopenjske davčne odločbe, ne vsebuje razlogov o tožnikovih navedbah, opredelitvi davčnega organa do (ne)utemeljenosti teh navedb in vseh za odločitev ključnih okoliščinah glede določitve višine zavarovanja, zato je nezakonit že iz tega razloga. Če namreč ni obrazložitve, kot jo določa 214. ZUP, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, sodišče pa iz istega razloga odločbe ne more preizkusiti.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno, zato jo je bilo treba zavreči. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil sklep o zavrženju pritožbe tožniku osebno vročen v skladu s 87. členom ZUP dne 23. 8. 2018. Rok za vložitev tožbe je začel teči dne 24. 8. 2018, zadnji dan pritožbenega roka je iztekel dne 7. 9. 2018, pritožba tožnika pa je bila na pošti priporočeno oddana dne 8. 9. 2018, torej prepozno.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - zmotna uporaba materialnega prava
Skladno z 2. točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se za boniteto ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje delojemalcev v zvezi s poslovanjem delodajalca. To pomeni, da se tudi plačila stroškov, ki jih družba zagotavlja za izobraževanje članov nadzornega sveta, ne šteje za boniteto, če gre za izobraževanje, ki je v zvezi s poslovanjem družbe.
davek na promet nepremičnin - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na javni dražbi - zavezanec za plačilo - odplačni prenos lastninske pravice - davčna osnova
Iz pravnomočnega sklepa o domiku izhaja, da se tam navedene tožniku lastne nepremičnine domaknejo kupcu za kupnino 4.500,00 EUR. Davčna obveznost je torej v obravnavnem primeru nastala s trenutkom odplačnega prenosa lastninske pravice na tožnikovih nepremičninah, na podlagi zakona, pri čemer ni pomembno, da je do prenosa prišlo brez tožnikove volje, v izvršilnem postopku.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - zavrženje pritožbe - ne bis in idem
Ali je tožnik upravičen do vračila preostanka DPN ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom, temveč je bilo o tem odločeno že predhodno, in sicer z odločbo prvostopenjskega davčnega organa iz decembra 2017 (čemur tožnik ne oporeka), posledično pa bi tožnik navedbe, ki jih podaja v tem upravnem sporu, moral in mogel podati v pritožbi in morebitni tožbi zoper zavrnilni del odločbe iz decembra 2017.
ZDavP-2 člen 156, 157, 157/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - vročitev odločbe - potrdilo o izvršljivosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi izpodbija izvršilni naslov, to je sklep Inšpektorata z dne 13. 5. 2014. Vendar pa v postopku davčne izvršbe tožnik ne more izpodbijati samega izvršilnega naslova. V času izdaje izpodbijanih sklepov je obstojal veljaven in izvršljiv izvršilni naslov, v katerega ni mogoče posegati. Tožnik bi navedeni izvršilni naslov, to je sklep Inšpektorata moral izpodbijati v drugih postopkih, to je v postopkih zoper predlagatelja izvršbe, to je Inšpektorat. Kot pa izhaja iz tožnikovih navedb, tožnik v navedenih postopkih s pravnimi sredstvi zoper sklep Inšpektorata z dne 13. 5. 2014 ni bil uspešen.
Šele, če bi bila tožba vložena zoper dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in ne bi bile podane procesne ovire iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot je to v konkretnem primeru, bi sodišče zadevo obravnavalo, pri čemer bi bilo dolžno ravnati po drugem odstavku 37. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka.