izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi navaja, da sam ni bil zavezanec za plačilo terjanih »davščin«, ampak je bila to družba, v kateri je bil zaposlen. S tem ugovorom pa tožnik v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem temelji izpodbijani sklep, kar v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni možno.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev deleža gospodarske družbe - odsvojitev poslovnega deleža - nabavna vrednost kapitala - davčna osnova
Tožnik je ob prvi odsvojitvi deleža v družbi A. d.o.o. v letu 2003 družbi sami prodal svoj 49 % poslovni delež v nominalni višini 8.178,94 EUR v osnovnem kapitalu navedene družbe. Do druge odsvojitve deleža je prišlo v letu 2012, ko je prišlo do oddelitve družbe A. d.o.o. z ustanovitvijo druge družbe, v okviru katere se je nominalni kapital zmanjšal v višini 30.858,61 EUR. Ker je tožnik do 1. 1. 2003 v osnovni kapital družbe A. vložil skupaj 16.691,71 EUR (iz naslova denarnih vložkov ter dokapitalizacije iz sredstev družbe), navedeno pomeni, da tožnik že po drugi odsvojitvi deleža v letu 2012 ni več razpolagal z deležem, ki je bil pridobljen pred 1. 1. 2003, oziroma je razpolagal samo še z deležem, ki je bil pridobljen z dokapitalizacijo iz sredstev družbe v letu 2004. Navedeno pomeni, da je davčni organ v postopku pravilno ugotovil, da je nabavna vrednost deleža skladno s četrtim odstavkom 98. člena ZDoh-2 enaka nič.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZTFI-1 člen 296, 296/10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - predhodno soglasje agencije - pravni interes - zavrženje tožbe
Za izdajo soglasja za daljše obdobje vodenja nematerializiranih papirjev na njegovem fiduciarnem računu mora odvetnik izkazati verjetnost, da je to potrebno zaradi izpolnitve pogojev za izvedbo poslov nakupa ali prodaje ali vodenja ali zaradi daljšega trajanja pravnih postopkov. S prenosom strank nematerializiranih vrednostnih papirjev na druge račune navedenega ni več mogoče izkazati. Navedeno pomeni, da se z odpravo izpodbijanega sklepa pravni položaj tožnice ne bi v ničemer več izboljšal. Glede na navedeno nesporno ugotovljeno dejansko stanje pa tudi v ponovnem postopku ne bi mogla uspeti z zahtevo za daljše vodenje nematerializiranih vrednostnih papirjev na njenem fiduciarnem računu. Že po naravi stvari nečesa, kar ne traja več, ni več mogoče podaljšati.
Res je sicer, da so bili sklepi o davčni izvršbi v času njihove izdaje upravičeni (zanje je obstojal veljavni pravni naslov), vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da je bil kasneje veljavni pravni naslov, na podlagi katerega so bili navedeni sklepi izdani, razveljavljen. Ob navedenem dejstvu ni mogoče pritrditi stališču davčnega organa, da iz razloga, ker so bili omenjeni sklepi o izvršbi v času njihove izdaje upravičeni, naj bi dolžnik moral plačati tudi vse stroške davčne izvršbe. V obravnavanem primeru se je namreč kasneje izkazalo, da so bili sklepi o izvršbi izdani neupravičeno, zaradi česar v takem primeru dolžnik – tožnik ni tisti, ki bi moral plačati vse stroške davčne izvršbe. V takem primeru gre za situacijo iz tretjega odstavka 152. člena ZDavP-2, iz katerega izhaja, da v takem primeru nosi stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe.
ZDoh-2 člen 41, 41/4. ZZVZZ člen 55a. ZPIZ-2 člen 148.
dohodnina - prispevki za socialno varnost - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - davčna osnova - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - normirani stroški - dejanski stroški - načelo davčne pravičnosti
V 55.a členu ZZVZZ je nastopila pravna praznina, saj je določena le izhodiščna osnova za odmero prispevka, zmanjšanje te osnove z upoštevanjem stroškov, ki so bili potrebni za ustvarjanje tega dohodka, pa ni urejeno. Tudi po presoji sodišča ni videti razlogov, da te pravne praznine ne bi mogla z uporabo zakonske analogije zapolniti sodna praksa. ZZVZZ v 55. a členu izrecno ne izključuje upoštevanje stroškov od posameznega prejetega dohodka, prav tako pa bi bila taka razlaga neskladna z ustavnim načelom enakosti obremenitve zavezancev, ki ga je treba uporabiti (tudi) v zvezi s tem prispevkom. Zato se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
davek na promet nepremičnin - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na javni dražbi - zavezanec za plačilo - odplačni prenos lastninske pravice - davčna osnova
Iz pravnomočnega sklepa o domiku izhaja, da se tam navedene tožniku lastne nepremičnine domaknejo kupcu za kupnino 4.500,00 EUR. Davčna obveznost je torej v obravnavnem primeru nastala s trenutkom odplačnega prenosa lastninske pravice na tožnikovih nepremičninah, na podlagi zakona, pri čemer ni pomembno, da je do prenosa prišlo brez tožnikove volje, v izvršilnem postopku.
ZDavP-2 člen 156, 157, 157/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - vročitev odločbe - potrdilo o izvršljivosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi izpodbija izvršilni naslov, to je sklep Inšpektorata z dne 13. 5. 2014. Vendar pa v postopku davčne izvršbe tožnik ne more izpodbijati samega izvršilnega naslova. V času izdaje izpodbijanih sklepov je obstojal veljaven in izvršljiv izvršilni naslov, v katerega ni mogoče posegati. Tožnik bi navedeni izvršilni naslov, to je sklep Inšpektorata moral izpodbijati v drugih postopkih, to je v postopkih zoper predlagatelja izvršbe, to je Inšpektorat. Kot pa izhaja iz tožnikovih navedb, tožnik v navedenih postopkih s pravnimi sredstvi zoper sklep Inšpektorata z dne 13. 5. 2014 ni bil uspešen.
Šele, če bi bila tožba vložena zoper dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in ne bi bile podane procesne ovire iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot je to v konkretnem primeru, bi sodišče zadevo obravnavalo, pri čemer bi bilo dolžno ravnati po drugem odstavku 37. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - zmotna uporaba materialnega prava
Skladno z 2. točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se za boniteto ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje delojemalcev v zvezi s poslovanjem delodajalca. To pomeni, da se tudi plačila stroškov, ki jih družba zagotavlja za izobraževanje članov nadzornega sveta, ne šteje za boniteto, če gre za izobraževanje, ki je v zvezi s poslovanjem družbe.
ZUP člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 96/4, 96/5, 96a, 96a/1, 96a/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
odmera dohodnine - obnova postopka - pravočasnost pritožbe - vročanje po ZUP - vročanje v tujino - vročanje z objavo na oglasni deski organa - vročanje z javnim naznanilom - nedovoljena pritožba
Davčni organ je tožniku poskušal vročiti sklep o obnovi postopka in vabilo na naslov za vročanje, naveden v registru davčnih zavezancev v relevantnem obdobju (Češka) in kasneje, po izdaji odločbe z dne 25. 11. 2016, na naslov za vročanje, ki je bil takrat naveden v registru davčnih zavezancev (Rusija). Na slednji naslov (v Rusijo) je poskušal vročiti tudi odločbo z dne 25. 11. 2016. Potem, ko se je odločba davčnemu organu vrnila z oznako „non reclame“ in davčni organ ni uspel z vročitvijo, je navedene akte objavil v skladu z določbami 96. in 96. a člena ZUP na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Ker je tako v skladu z določbami ZUP objavil odločbo z dne 25. 11. 2016 z javnim naznanilom 27. 7. 2017, se je vročitev po preteku 15 dneh štela za opravljeno, zaradi česar je bila tožnikova pritožba, vložena v decembru 2017, vložena prepozno.
mednarodna zaščita - redni postopek - status begunca - subsidiarna zaščita - varna izvorna država - preganjanje - prosilec iz Alžirije
Neposredno odločilen razlog za sprejeto odločitev tožene stranke ni bila ugotovitev, da se Alžirija smatra za varno izvorno državo, zato s tem povezan tožbeni očitek glede uporabe koncepta varne izvorne države v konkretnem primeru ni utemeljen, ne glede na dejstvo, da je tožnik ob vložitvi prošnje dne 19. 12. 2019 tudi sam izpovedal, da v Alžiriji nikoli ni bil fizično ogrožen.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-12.2, 153. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep gradbenega inšpektorja - bencinski servis - objekt - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - neobrazložena odločba
Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 290, 290/1, 298, 298/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostranski izvršilni postopek - odstranitev nelegalne gradnje - upravna izvršba s prisilitvijo - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep vsebuje (jasne) razloge, zakaj je gradbeni inšpektor izbral način izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo ter so tako neutemeljene tožbene navedbe, da se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
V času objave Javnega razpisa dne 29. 1. 2016, določbe ZJN-3 še niso bile v uporabi (šele od 1. 4. 2016), zato se toženka na določbo točke f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 kot pravilno, v smislu subsidiarne uporabe pri oblikovanju posameznega merila, ni mogla opreti in nanjo tudi ne opreti razlage vsebine spornega merila.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 229, 229/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnica ni bila ne stranka ne stranska udeleženka v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena tega zakona.
Glede na prvi odstavek 229. člena ZUP, po katerem je poleg stranke upravičena vložiti v roku za stranko pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, tožnica ni legitimirana za vložitev pritožbe, saj ni izkazala, da sklep posega v njene pravice in pravne koristi.
ZZDej člen 42. ZUP člen 274, 274/1, 274/1-1, 276, 276/2, 277, 277/1.
podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - ortodontsko zdravljenje - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Postopek podelitve koncesije na področju zdravstvene dejavnosti je treba izvesti skladno z določbami ZJZP na podlagi javnega razpisa, razen če poseben zakon ne določa drugače.
Izpodbijana odločitev, odprava odločbe po nadzorstveni pravici, temelji na razlogu iz 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP. Ker je sodišče presodilo, da je zobna in čeljustna ortopedija specialistična zobozdravstvena dejavnost in je zato za podelitev koncesije pristojna tožena stranka (Ministrstvo za zdravje), je bila po presoji sodišča podana tako dejanska, kot pravna podlaga za uporabo izrednega pravnega sredstva, pri čemur je sodišče upoštevalo tudi, da je bila izpodbijana odločba izdana v roku iz prvega odstavka 277. člena ZUP.
davek od dohodka iz kapitala - pritožba - prepozna pritožba - vročanje - osebno vročanje - elektronsko vročanje
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.
ukrep občinskega inšpektorja - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist
Ker je toženka pritožbo zavrgla, se presoja sodišča omeji na vprašanje, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, ali je pritožba dovoljena in ali je pravočasna. Če bi toženka pritožbo zavrnila, pa bi tožnica lahko vložila tožbo v skladu z 2. členom ZUS-1.
Trditev toženke, da izpodbijani akt ne posega v tožničin pravni položaj, je neutemeljena, saj bi sodišče o tem, ali je prvostopenjski akt zakonit, lahko odločalo šele, če bi bila zoper njega vložena tožba, pri čemer pa izpodbijani sklep tožnici preprečuje, da bi jo vložila. V njen položaj je zato nedvomno poseženo, saj to, ali bi s tožbo zoper prvostopenjski akt uspela ali ne, v tem postopku ne more biti predmet presoje.
Glede skladnosti gradnje s predpisi je treba zaradi koristi zavezanca presojati gradnjo po materialnih predpisih, ki so veljali od gradnje do izreka izpodbijanega ukrepa, zato sta se organa pravilno opirala na predpise, kot sta jih navedla in pojasnila v svojih odločbah, ker so po povedanem vsi pravno relevantni za odločitev v tej zadevi.
ZOZKD člen 6, 6/1, 6/1-7, 9, 9/2, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 3.
Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.
ZUVRAS člen 17, 17/1, 17/2. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67, 68, 68/3. ZUP člen 140.
arbitražni sporazum - skupna lastnina - zakonca - dejansko prebivališče - dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev.
Relevantnega dejanskega stanja ni (bilo) mogoče pravilno in popolno ugotoviti, brez da bi toženka opravila argumentirano dokazno oceno ter upoštevala še druge izvedene dokaze (se pri tem opredelila, katera zatrjevana oziroma dokazovana dejstva šteje za resnična ter zakaj ipd. ali jih šteje za nerelevantna ipd.), ter brez izvedbe oziroma pridobitve še dodatnih relevantnih dokazov (npr. o kraju opravljanja dela tožnika in njegove žene, o njunem bivanju na naslovu stalnega prebivališča, vse v relevantnem obdobju, o razlogih za zatrjevano nemožnost ureditve formalnega prebivanja na naslovu sporne nepremičnine, o primernosti sporne nepremičnine za stalno bivanje, o kraju, kjer sta urejala upravne zadeve ipd.).
Dokazno breme glede izpolnjevanja zakonskih pogojev, torej tudi pogoja dejanskega bivanja na naslovu predmetne nepremičnine, je na tožniku, ki je vložil zahtevo za uveljavljanje finančne pomoči po ZUVRAS, in ki je zato dolžan za svoje navedbe ponuditi dokaze in jih po možnosti tudi predložiti (140. člen ZUP).