sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo RS, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, med drugim, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca; da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost ter da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Za sprejem osebe v državljanstvo morajo bitii kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
Glede na nesporna dejstva, da je tožnica, ki je bila pritegnjena v postopek kot stranska udeleženka v obnovljenem postopku, podala določene dokazne predloge, do katerih se upravna organa nista opredelila, dokazi pa tudi niso bili izvedeni, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
davek od dohodka iz kapitala - pritožba - prepozna pritožba - vročanje - osebno vročanje - elektronsko vročanje
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.
ZUP člen 261, 261/1, 262, 262/2, 268. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva - samoprijava - delo v tujini - dohodek iz delovnega razmerja v tujini
V konkretnem primeru je obnovo postopka začela FURS po uradni dolžnosti po tem, ko je prejela podatek o znesku, ki je bil tožniku vrnjen od davkov, poravnanih v Avstriji od dohodkov, ki jih je tam dosegel v letu 2011. Ko organ odloči o tem, da se postopek obnovi, določi tudi v kakšnem obsegu se obnovi, v primeru, ko o tem odloči po uradni dolžnosti, pa še presodi, ali so za obnovo izpolnjeni zakonski pogoji.
Po tem, ko je FURS iz tujine prejela odločbo tujega organa o odmeri davka tožniku za leto 2011, je izdala sklep, da se postopek odmere dohodnine tožniku za leto 2011, ki je bil končan s to odločbo, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v obsegu, da se ugotovi pravilna osnova za odmero dohodnine za to leto. Predmet obnove postopka je bilo torej le ugotavljanje pravilne osnove za odmero dohodnine, ne pa tudi presoja ali je tožnik upravičen do posebnih davčnih olajšav za stroške v zvezi z delom v tujini ter za posebne olajšave za čezmejne delovne migrante po ZDoh-2.
Iz prvega odstavka 32. člena ZIN se v skladu s prvim odstavkom 3. člena v postopkih gradbene inšpekcije uporablja le glede tistih vprašanj, ki niso urejena z ZGO-1. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. Navedena določba inšpektorju nalaga ukrepanje brez obvestil ali sklepov o razširitvi, na katera se tožnika, kot podlago za začetek postopka, sklicujeta.
V 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnika ne moreta sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drugačen ukrep, opozorilo in dan rok za odpravo pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 33. člena ZIN). Ukrepe gradbene inšpekcije določa ZGO-1 in ta v primeru uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja določa ukrep iz 150. člena ZGO-1. Opozorilo iz drugega odstavka 33. člena ZGO-1 je oblika inšpekcijskega ukrepa, ki ga inšpektor izreče, če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) neprimernosti opozorila kot ukrepa napravil že zakonodajalec, ko je za uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato neuporaba 7. in 33. člena ZIN v obravnavanem primeru, kot ugovarjata tožnika, ne pomeni kršitve materialnega prava in načela sorazmernosti.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-5. ZŠtip-1 člen 2, 2/2.
dohodnina - štipendija
Ob nespornih dejstvih, da je tožnica prejela navedena denarna sredstva kot štipendijo, namenjeno kritju stroškov v zvezi z raziskovalnim delom na inštitutu v Hamburgu, Nemčija, v povezavi z doktorsko disertacijo, ki jo tožnica opravlja v Republiki Sloveniji, pri čemer je tožnica zaposlena pri fakulteti v Sloveniji, sta prvostopenjski in pritožbeni organ pravilno tolmačila predmetni prejemek kot štipendijo, saj so štipendije namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.
ZUreP-2 člen 221, 221/4, 222, 222/4. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - molk organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - prostorski akti - občinski prostorski akti
Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu v zvezi z odmero komunalnega prispevka. Upravni spor je namreč, če zakon ne določa drugače, dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (t.i. tožba zaradi molka).
Po vložitvi tožbe je bila tožniku odločba o odmeri komunalnega prispevka sicer izdana, zato ne vztraja pri tožbi, kolikor jo je vložil zaradi molka prvostopenjskega organa, pač pa vztraja pri tožbi zaradi neskladja splošnega akta (odloka), na podlagi katerega je bila odločba izdana, z nadrejenimi pravnimi akti, predvsem Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, izdano na podlagi ZUreP-2. Takšna tožba pa v upravnem sporu ni dopustna, saj odlok ni upravni akt ali drug akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, gre namreč za splošni akt (predpis občine), ki sam ne ureja posamičnih razmerij, temveč je (šele) pravna podlaga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, s katero se (šele) odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 229, 229/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnica ni bila ne stranka ne stranska udeleženka v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena tega zakona.
Glede na prvi odstavek 229. člena ZUP, po katerem je poleg stranke upravičena vložiti v roku za stranko pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, tožnica ni legitimirana za vložitev pritožbe, saj ni izkazala, da sklep posega v njene pravice in pravne koristi.
ZKme-1 člen 57, 57/1. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Tožnik ni predložil treh tržno pridobljenih pisnih ponudb, ampak neverodostojne dokumente, pridobljene z namenom, da bi samo formalno zadostil pogojem javnega razpisa in pridobil zadevna sredstva. Glede na navedeno je treba ponudbi, ki ju je tožnik priložil, šteti kot lažen dokaz, predložen z namenom pridobitve podpore, kar daje podlago za zavrnitev podpore v celoti in izključitev tožnika iz predmetnega ukrepa in podukrepa za leti 2016 in 2017.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni), ampak tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu brezplačne pravne pomoči, ki ni v tem, da bi se dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča ne samo ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, temveč tudi sodna praksa ESČP (sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - posebej ranljiva skupina
Zgolj na podlagi dejstva, da je državljan tretje države osumljen izvršitve dejanja, ki je po nacionalnem pravu kaznivo, ali pa je bil zaradi takega dejanja kazensko obsojen, ni mogoče šteti, da ta državljan ogroža javni red v smislu člena 7(4) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ; ni pa nujno za izrek ukrepa pridržanja, da je kazenska obsodba pravnomočna. Po mnenju Upravnega sodišča mora enak načelni standard veljati tudi za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito po Direktivi o sprejemu oziroma po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1. Upoštevane so okoliščine, za kakšno vrsto in težo dejanja ogrožanja javnega reda gre ter čas, ki je potekel od njegove izvršitve.
Izpodbijani akt je nezakonit iz razloga, ker iz njega ni razvidno, da bi tožena stranka pred njegovim izrekom naredila kakršno koli oceno o identifikaciji posebne ranljivosti pri tožniku ali o tem, da iz določenih razlogov v konkretnem primeru (ne) gre za prisotnost posebnih potreb prosilca zaradi njegove ranljivosti, čeprav zelo resni znaki za to obstajajo v podatkih v spisu oziroma v dejstvih, ki so bili toženi stranki poznane pred izdajo izpodbijanega ukrepa.
molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - nedovoljena tožba - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožnik tožbi ni priložil dokazil, da je pri toženi stranki vložil zahtevo, naj odloči o njegovi vlogi in da je pred vložitvijo tožbe potekel sedemdnevni rok ter tudi po pozivu sodišča na odpravo pomanjkljivosti ni izkazal izpolnjevanja navedenih procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa. Zato je bila tožnikova tožba vložena prezgodaj in jo je sodišče zavrglo.
ZOZKD člen 6, 6/1, 6/1-7, 9, 9/2, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 3.
Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.
Da bi bilo mogoče sanitarije šteti za premičnino oziroma jih ne obravnavati kot objekt, ne bi smele biti priključene na komunalno infrastrukturo. Na presojo, da gre za objekt, ne more vplivati okoliščina, da naj bi bile obravnavane sanitarije v preteklosti prestavljene z ene lokacije na drugo. Morebitna možnost prestavitve objekta oziroma njegovih konstrukcijskih elementov sama po sebi ne pomeni, da ne gre za objekt oziroma da objekt na obravnavani lokaciji (parceli) ni povezan s tlemi.
Začasnosti objekta po 42. točki prvega odstavka 3. člena GZ (objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono) ni mogoče utemeljiti le z njegovimi tehničnimi značilnostmi, saj „začasnost“ po navedeni opredelitvi GZ ne pomeni zgolj „premičnosti“, temveč je odločilen čas njegovega obstoja oziroma postavitve. Tudi objekt, ki ga je mogoče zlahka odstraniti, je lahko na svoji lokaciji postavljen trajno.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 290, 290/1, 298, 298/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostranski izvršilni postopek - odstranitev nelegalne gradnje - upravna izvršba s prisilitvijo - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep vsebuje (jasne) razloge, zakaj je gradbeni inšpektor izbral način izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo ter so tako neutemeljene tožbene navedbe, da se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-12.2, 153. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep gradbenega inšpektorja - bencinski servis - objekt - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - neobrazložena odločba
Glede na 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po presoji sodišča ni razlogov, da organ predmetnega bencinskega servisa ne bi obravnaval kot celote stavb, podzemnih rezervoarjev, vgrajenih inštalacij in druge tehnološke opreme ter pripadajočih prometnih površin. Stavbe so namreč načeloma samo del celotnega objekta. Prvostopenjski in drugostopenjski organ pa v svojih odločbah nista navedla razlogov, zakaj sta obravnavane stavbe - nadzemna objekta, tj. kovinsko nadstrešnico in prodajni objekt, obravnavala posebej oziroma zakaj sta odstranitev teh nadzemnih objektov štela za odstranitev objekta v celoti, še posebej zato, ker že po naravi stvari, glede na to, da gre za bencinski servis, smiselno pomenijo njegov manjši del.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba namembnosti - povečanje tlorisne površine - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice na objektu - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec
Za prej obstoječi zgrajeni leseni objekt je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, vendar gre že zaradi spremenjene namembnosti in spremenjenih tlorisnih dimenzij za bistveno drugačen objekt od dovoljenega. Glede na to prejšnji leseni objekt ne pomeni več objekta, za katerega je bila izdana odločba o priglasitvi del, temveč je šlo za gradnjo povsem drugega, novega objekta, kot je bil dovoljen, zato že o legalnosti prvotnega objekta ni mogoče govoriti, saj za tak objekt gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - član kmetijskega gospodarstva - neobrazloženost odločitve - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnik utemeljeno oporeka vsebini obrazložitve izpodbijane odločitve, ker niti prvostopenjski davčni organ, ki po vsebini sploh ni obrazložil razlogov za odločitev, niti pritožbeni organ nista navedla razlogov, iz katerih izhaja, da je tožnik član kmečkega gospodinjstva. Taka obrazložitev ne ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP.
ZUP člen 99, 99/1, 99/3. ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rok za odstranitev nelegalne gradnje - rok za izpolnitev obveznosti - materialni rok
Predmet spora je sklep gradbenega inšpektorja o zavrženju vloge tožeče stranke za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, ki ji je bila naložena z inšpekcijsko odločbo. Rok, ki je bil tožeči stranki določen za izpolnitev obveznosti, je sestavni del inšpekcijske odločbe, torej izvršilnega naslova. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka 99. člena ZUP, temveč materialni rok. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na samo pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo. Gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje v okviru meritornega odločanja na podlagi določbe 152. člena ZGO-1 določil pristojni inšpekcijski organ. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo.
ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 39/1, 39/3.
brezplačna pravna pomoč - opravljene storitve - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Za odločitev v tej zadevi niso pomembni razlogi, zaradi katerih je tožnik izgubil odobreno brezplačno pravno pomoč v navedeni nepravdni zadevi. Tožnik zato ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na upravičenost odvetnika do nagrade z vidika razlogov, ki so privedli do zamude roka za vložitev predloga v nepravdnem postopku ter v posledici tega do odločitve organa za BPP o prenehanju dodeljene brezplačne pravne pomoči in njeni neupravičeni dodelitvi.