ZSZ člen 58, 58/1, 58/2, 59. ZEN člen 72, 72/1, 73, 87, 90, 90/2, 98.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba objekta - Katoliška cerkev - kataster - kataster stavb
Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so podatki iz katastra stavb oziroma REN, kar pomeni, da mora davčni organ pri odmeri nadomestila upoštevati zgolj te podatke. Sodišče sicer pritrjuje tožeči stranki, da ZSZ/84 ne določa vrste prostorov, ki se lahko uporabljajo za versko dejavnost, prav tako ji tudi pritrjuje, da Katoliška cerkev deluje svobodno in način dela ter uporabo prostorov za verske namene določa sama, vendar pa to za konkretno zadevo ni relevantno. Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je namreč ključen zgolj podatek, kako je objekt v katastru stavb oziroma v REN evidentiran po dejanski rabi in konkretni objekt je, kar ni sporno, evidentiran kot stanovanjski prostor in s tem objekt, za katerega je tožena stranka zavezana poravnati nadomestilo. Kolikor pa je pretežni namen uporabe objekta verska dejavnost, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi moral tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo najprej ugotoviti geodetski organ, šele nato pa bi se lahko na podlagi tako spremenjenih podatkov odmerilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma ugotovilo, da gre za objekt, ki ga verska skupnost uporablja za svojo dejavnost in da se za ta objekt zato ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
avto šole - izbris iz registra avto šol - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
Prvostopenjski upravni organ je pravilno ugotovil, da predstavljajo ugotovitve policije v predkazenskem postopku težje nepravilnosti, ki jih je zagrešila pooblaščena organizacija oziroma šola vožnje, pri čemer ti niso odvisni od tega, kdo v okviru pooblaščene organizacije je te nepravilnosti storil, in torej zadostno podlago za uporabo pooblastila iz področnega zakona, da se tožečo stranko izbriše iz registra šol vožnje.
Po določbi tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki mu sledi tudi določba 2. člena Odloka o turistični taksi v Občini Piran, je zavezanec za plačilo turistične takse tudi lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, ne glede na to, ali hišo oziroma stanovanje uporablja in, ali je sploh primerno za uporabo. Tožeča stranka se glede na ugotovljen obstoj dveh samostojnih stanovanjskih enot ne more izogniti plačilu zgolj z zatrjevanjem, da zgornje stanovanjske enote, kljub temu, da je uporaba mogoča, ne uporablja.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - kršitev pravice do izjave - neobrazložena odločba
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika seznaniti s podatki, ki jih je sam pridobil od FURS, ter mu omogočiti, da se o tem izjavi ter predloži morebitne dodatne dokaze.
ZUVRAS člen 17, 17/1, 17/2. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67, 68, 68/3. ZUP člen 140.
arbitražni sporazum - skupna lastnina - zakonca - dejansko prebivališče - dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev.
Relevantnega dejanskega stanja ni (bilo) mogoče pravilno in popolno ugotoviti, brez da bi toženka opravila argumentirano dokazno oceno ter upoštevala še druge izvedene dokaze (se pri tem opredelila, katera zatrjevana oziroma dokazovana dejstva šteje za resnična ter zakaj ipd. ali jih šteje za nerelevantna ipd.), ter brez izvedbe oziroma pridobitve še dodatnih relevantnih dokazov (npr. o kraju opravljanja dela tožnika in njegove žene, o njunem bivanju na naslovu stalnega prebivališča, vse v relevantnem obdobju, o razlogih za zatrjevano nemožnost ureditve formalnega prebivanja na naslovu sporne nepremičnine, o primernosti sporne nepremičnine za stalno bivanje, o kraju, kjer sta urejala upravne zadeve ipd.).
Dokazno breme glede izpolnjevanja zakonskih pogojev, torej tudi pogoja dejanskega bivanja na naslovu predmetne nepremičnine, je na tožniku, ki je vložil zahtevo za uveljavljanje finančne pomoči po ZUVRAS, in ki je zato dolžan za svoje navedbe ponuditi dokaze in jih po možnosti tudi predložiti (140. člen ZUP).
Zakon o tajnih podatkih člen 22, 22/1, 25b, 25b/1, 27, 27/1, 27/1-4. Uredba o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov (2006) člen 7.
dostop do tajnih podatkov - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - varnostni zadržek - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik z mnenjem pooblaščene specialistke psihiatrije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen, saj mu mnenje ni bilo vročeno, niti mu ni bilo na drug način sporočeno, kakšna je njegova vsebina ter se zato o njem pred izdajo določbe ni mogel izjaviti. Z vsebino mnenja je bil namreč seznanjen šele, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, navedeno pa predstavlja kršitev načela zaslišanja stranke.
ZUP člen 261, 261/1, 262, 262/2, 268. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva - samoprijava - delo v tujini - dohodek iz delovnega razmerja v tujini
V konkretnem primeru je obnovo postopka začela FURS po uradni dolžnosti po tem, ko je prejela podatek o znesku, ki je bil tožniku vrnjen od davkov, poravnanih v Avstriji od dohodkov, ki jih je tam dosegel v letu 2011. Ko organ odloči o tem, da se postopek obnovi, določi tudi v kakšnem obsegu se obnovi, v primeru, ko o tem odloči po uradni dolžnosti, pa še presodi, ali so za obnovo izpolnjeni zakonski pogoji.
Po tem, ko je FURS iz tujine prejela odločbo tujega organa o odmeri davka tožniku za leto 2011, je izdala sklep, da se postopek odmere dohodnine tožniku za leto 2011, ki je bil končan s to odločbo, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v obsegu, da se ugotovi pravilna osnova za odmero dohodnine za to leto. Predmet obnove postopka je bilo torej le ugotavljanje pravilne osnove za odmero dohodnine, ne pa tudi presoja ali je tožnik upravičen do posebnih davčnih olajšav za stroške v zvezi z delom v tujini ter za posebne olajšave za čezmejne delovne migrante po ZDoh-2.
ZOZKD člen 6, 6/1, 6/1-7, 9, 9/2, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 3.
Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.
ZKme-1 člen 57, 57/1. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Tožnik ni predložil treh tržno pridobljenih pisnih ponudb, ampak neverodostojne dokumente, pridobljene z namenom, da bi samo formalno zadostil pogojem javnega razpisa in pridobil zadevna sredstva. Glede na navedeno je treba ponudbi, ki ju je tožnik priložil, šteti kot lažen dokaz, predložen z namenom pridobitve podpore, kar daje podlago za zavrnitev podpore v celoti in izključitev tožnika iz predmetnega ukrepa in podukrepa za leti 2016 in 2017.
Da bi bilo mogoče sanitarije šteti za premičnino oziroma jih ne obravnavati kot objekt, ne bi smele biti priključene na komunalno infrastrukturo. Na presojo, da gre za objekt, ne more vplivati okoliščina, da naj bi bile obravnavane sanitarije v preteklosti prestavljene z ene lokacije na drugo. Morebitna možnost prestavitve objekta oziroma njegovih konstrukcijskih elementov sama po sebi ne pomeni, da ne gre za objekt oziroma da objekt na obravnavani lokaciji (parceli) ni povezan s tlemi.
Začasnosti objekta po 42. točki prvega odstavka 3. člena GZ (objekt, namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono) ni mogoče utemeljiti le z njegovimi tehničnimi značilnostmi, saj „začasnost“ po navedeni opredelitvi GZ ne pomeni zgolj „premičnosti“, temveč je odločilen čas njegovega obstoja oziroma postavitve. Tudi objekt, ki ga je mogoče zlahka odstraniti, je lahko na svoji lokaciji postavljen trajno.
Odgovori na pogosta vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani toženke, niso del razpisne dokumentacije, zato organ nanje ne more opreti svoje presoje.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - posebej ranljiva skupina
Zgolj na podlagi dejstva, da je državljan tretje države osumljen izvršitve dejanja, ki je po nacionalnem pravu kaznivo, ali pa je bil zaradi takega dejanja kazensko obsojen, ni mogoče šteti, da ta državljan ogroža javni red v smislu člena 7(4) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ; ni pa nujno za izrek ukrepa pridržanja, da je kazenska obsodba pravnomočna. Po mnenju Upravnega sodišča mora enak načelni standard veljati tudi za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito po Direktivi o sprejemu oziroma po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1. Upoštevane so okoliščine, za kakšno vrsto in težo dejanja ogrožanja javnega reda gre ter čas, ki je potekel od njegove izvršitve.
Izpodbijani akt je nezakonit iz razloga, ker iz njega ni razvidno, da bi tožena stranka pred njegovim izrekom naredila kakršno koli oceno o identifikaciji posebne ranljivosti pri tožniku ali o tem, da iz določenih razlogov v konkretnem primeru (ne) gre za prisotnost posebnih potreb prosilca zaradi njegove ranljivosti, čeprav zelo resni znaki za to obstajajo v podatkih v spisu oziroma v dejstvih, ki so bili toženi stranki poznane pred izdajo izpodbijanega ukrepa.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - izterjava davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik ni ravnala v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do njega kot dolžnikovega dolžnika, je prvostopenjski organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
Pri postopkih davčne izvršbe je bistveno, da je izvršilni naslov izvršljiv. Tožnica sicer v tožbi navaja, da ji odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nista bili vročeni in da bi upoštevajoč uvedbo postopka osebnega stečaja zoper tožnico morali biti le-ti vročeni stečajnemu upravitelju, s čimer posredno oporeka izvršljivosti izvršilnega naslova. Vendar sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da gre za nedopustno tožbeno novoto, saj je to okoliščino kot sporno prvič izpostavila v tožbi in prav tako ni pojasnila razlogov, zakaj tega ni storila prej.
ZEKom-1 člen 223, 223/1, 224. ZUP člen 213, 213/6.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - izvršljivost odločbe - ničnost upravne odločbe - postopek nadzora - izrek odločbe
Za določnost izreka je zlasti pomembno, da je zavezancu znano, kaj mora storiti za odpravo kršitve. Sodišče se, tudi upoštevaje sodbo I U 47/2018, sicer strinja s toženko, da mora biti tožniku znano, kaj pomeni obveznost vzpostavitve gospodarske ponovljivosti, vendar pa vzpostavitev te obveznosti za v regulacijski določbi navedene proizvode tožniku nalaga že večkrat omenjena regulacijska odločba.
ZKZ člen 94, 94/8, 94/8-2. ZUP člen 125, 126, 128, 279, 279/1, 279/1-4.
namakalni sistem - soglasje lastnika - ničnost
Ukinitev zasebnega namakalnega sistema po uradni dolžnosti ni mogoča, ampak lahko ukinitev zasebnega namakalnega sistema zahteva njegov lastnik. Na ta način, tj. kot vlogo za ukinitev namakalnega sistema, je toženka tudi obravnavala vlogo B. B., ki jo je poslal na vnaprej natisnjenem obrazcu, katerega mu je poslala toženka. Pri tem med strankama ni sporno, da B. B. ni lastnik namakalnega sistema, na katerega se nanaša izpodbijana odločba, ampak je njegov lastnik tožnik, ki pa zahteve, niti kasnejšega soglasja za ukinitev, ni dal.
postulacijska sposobnost - postulacijska sposobnost za pritožbo - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnica z ugovori, ki se nanašajo na njeno pravico vložiti pritožbo brez dokazovanja pogoja opravljenega pravniškega državnega izpita ali brez pooblaščenca, ki ima ta pogoj izpolnjen, ne more biti uspešna, kar seveda pomeni, da dodelitev zaprošene BPP tožničinega pravnega položaja ne bi izboljšala, torej nima verjetnega izgleda za uspeh in posledično ni upravičena do dodelitve BPP.
ZUP člen 99, 99/1, 99/3. ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rok za odstranitev nelegalne gradnje - rok za izpolnitev obveznosti - materialni rok
Predmet spora je sklep gradbenega inšpektorja o zavrženju vloge tožeče stranke za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, ki ji je bila naložena z inšpekcijsko odločbo. Rok, ki je bil tožeči stranki določen za izpolnitev obveznosti, je sestavni del inšpekcijske odločbe, torej izvršilnega naslova. Tako določen rok za izpolnitev obveznosti ni procesni rok v smislu tretjega odstavka 99. člena ZUP, temveč materialni rok. Rok za izpolnitev obveznosti inšpekcijske odločbe se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, ampak se nanaša na samo pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo. Gre za materialni rok, katerega trajanje je v inšpekcijski zadevi nelegalne gradnje v okviru meritornega odločanja na podlagi določbe 152. člena ZGO-1 določil pristojni inšpekcijski organ. Pravilnost in zakonitost določitve tega roka je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper inšpekcijsko odločbo.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje
Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo RS, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, med drugim, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca; da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost ter da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Za sprejem osebe v državljanstvo morajo bitii kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji.
ZUJIK člen 74, 93, 94, 100, 119, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 11, 12, 15.
javni razpis - razpisni pogoj - oddaja v najem - slikarski atelje - spor polne jurisdikcije
Glede na določbe ZUJIK in Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov javnega razpisa za področje A sklop 2 ni mogoče razlagati drugače, kot da je bila toženka dolžna za ta sklop najprej na podlagi točkovanja po kriterijih iz javnega razpisa oblikovati in objaviti prednostno listo ter šele nato, na podlagi tako objavljene prednostne liste, odločati o dodelitvi umetniških ateljejev, in sicer tudi tistih ateljejev, ki so bili na razpolago že ob objavi razpisa. Glede na ugotovljeni kršitvi (nespoštovanja postopka o dodelitvi ateljeja na podlagi predhodno oblikovane in objavljene prednostne liste in zaradi odločanja na podlagi okoliščine, ki v besedilu javnega razpisa ni bila določena kot kriterij za odločanje) to pomeni, da mora tožniku glede na njegov položaj na prednostni listi, ki izhaja iz doseženega števila točk, toženka dodeliti primeren atelje.