Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 225, 226. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Medvode (2005) člen 6, 11.
Iz obrazložitve, ki je podlaga za odločitev o dodelitvi sredstev, mora biti ne glede na to, da v navedenih merilih in kriterijih, ki pridejo v poštev v tem primeru, ni določeno točkovanje, jasno razvidno, zakaj so bila določenemu projektu sredstva dodeljena oziroma zakaj mu niso bila dodeljena.
ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/8, 143. ZGD-1 člen 667, 667/1, 672.
davčna izvršba - statusno preoblikovanje - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos obveznosti
V primeru statusnega preoblikovanja pride do prenosa podjetja na novo (prevzemno) kapitalsko družbo, ki prevzame vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Če družba teh obveznosti ne izpolni, pa je zaradi pravne narave statusne oblike podjetnika posameznika in s tem povezane odgovornosti določena subsidiarna odgovornost fizične osebe z vsem njenim premoženjem.
upravičenec do brezplačne pravne pomoči - mladoletna prosilka - stranka postopka
Z izpodbijano odločbo je bila BPP nepravilno dodeljena osebi, ki ni stranka pravdnega postopka, za katerega se dodeljuje BPP (stranka je prosilkin mladoletni sin).
ZEKom-1 člen 224. ZIN člen 32. ZUP člen 213, 213/6.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - regulatorna odločba - izrek upravne odločbe
Vzpostavitev gospodarske ponovljivosti, za v regulacijski odločbi navedene proizvode, tožniku nalaga regulacijska odločba. Toženkini ugotovitvi, da je tožnik to obveznost v določenem obdobju glede določenih proizvodov kršil, pa mora glede na citirane določbe ZEKom-1 o izvajanju nadzora in določbe ZIN slediti izrek konkretnega ukrepa, katerega izvršitev bo ugotovljeno kršitev odpravila. Sodišče se strinja s tožnikom, da tega ukrepa izrek izpodbijane odločbe nima, saj kot rečeno, zgolj ponavlja že v regulacijski odločbi naloženo obveznost in zato ne izpolnjuje pojasnjenih standardov iz šestega odstavka 213. člena ZUP.
Bistveno je tudi, da gre za kršitev, ki je kvantificirana (toženka v odgovoru na tožbo z dne 22. 1. 2019 na 2. in 3. strani navaja, da tožniku v bistvu nalaga, da popravi napačne cene). Kot taka pa bi se morala odraziti tudi v izreku izpodbijane odločbe. Na tak način je namreč toženka, kot je razvidno iz vlog obeh strank v tem upravnem sporu, preizkušala tudi izpolnitev z izpodbijano odločbo naložene obveznosti in ugotovila, da je tožnik ni pravilno izpolnil, ker je izračunani znesek dobropisa prenizek. Tudi to po presoji sodišča kaže, da izrek izpodbijane odločbe ni določen v smislu šestega odstavka 213. člena ZUP ter citiranih določb ZEKom-1 in ZIN.
Toženka navaja, da naj bi bila obravnavana proizvoda substituta vodilnih proizvodov glede na tehnologijo in glede na hitrost dostopa navzdol in navzgor, vendar ta dva kriterija v regulacijski odločbi nista določena kot relevantna za opredelitev proizvoda kot vodilnega, temveč sta to kriterija tržnega deleža (priključki) in vrednosti (prihodki).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - očitno nerazumna zadeva
Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pri odločanju o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, opravila kompleksno presojo materialnopravne in dejanske podlage za odločitev upravnega organa pri izdaji plačilnega naloga, v zvezi z izpodbijanjem katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP. S tem je po presoji sodišča presegla pooblastilo, dano v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, saj ni navedla nobenega razloga očitne nerazumnosti. Zato je njena odločitev, da je zadeva očitno nerazumna in da nima verjetnih izgledov za uspeh, zmotna.
Iz prvega odstavka 32. člena ZIN se v skladu s prvim odstavkom 3. člena v postopkih gradbene inšpekcije uporablja le glede tistih vprašanj, ki niso urejena z ZGO-1. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. Navedena določba inšpektorju nalaga ukrepanje brez obvestil ali sklepov o razširitvi, na katera se tožnika, kot podlago za začetek postopka, sklicujeta.
V 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnika ne moreta sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drugačen ukrep, opozorilo in dan rok za odpravo pomanjkljivosti (drugi in tretji odstavek 33. člena ZIN). Ukrepe gradbene inšpekcije določa ZGO-1 in ta v primeru uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja določa ukrep iz 150. člena ZGO-1. Opozorilo iz drugega odstavka 33. člena ZGO-1 je oblika inšpekcijskega ukrepa, ki ga inšpektor izreče, če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) neprimernosti opozorila kot ukrepa napravil že zakonodajalec, ko je za uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato neuporaba 7. in 33. člena ZIN v obravnavanem primeru, kot ugovarjata tožnika, ne pomeni kršitve materialnega prava in načela sorazmernosti.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno opozarja, da je toženka vizualno, fonetično ter pomensko primerjavo med znaki opravila pomanjkljivo, nepopolno in kontradiktorno. Analizo je treba namreč opraviti zlasti z upoštevanjem (najbolj) dominantnega elementa primerjanih znakov. Pri tem sodišče poudarja, da majhne razlike v številu črk praviloma ne zadostujejo za izključitev vizualne podobnosti med primerjanimi znaki. Rezultat take primerjave je nezadostno ugotovljeno dejansko stanje in nezmožnost preizkusa izpodbijane odločbe s tega vidika. Podobnost med znaki se namreč ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika, in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov, predvsem ob upoštevanju njihovih dominantnih delov.
Glede na nesporna dejstva, da je tožnica, ki je bila pritegnjena v postopek kot stranska udeleženka v obnovljenem postopku, podala določene dokazne predloge, do katerih se upravna organa nista opredelila, dokazi pa tudi niso bili izvedeni, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
ZUP člen 297. ZFPPIPP člen 132, 157, 161, 221, 221b, 221b/4. ZVO-1 člen 157, 165.
izvršba - izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba po drugih osebah - prisilna poravnava - poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev izvršilnega postopka - obseg odgovornosti
Sodišče soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da se v obravnavani zadevi z začetkom postopka prisilne poravnave postopek izvršbe ne prekine (kot to sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke.
ZUreP-2 člen 221, 221/4, 222, 222/4. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - molk organa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - prostorski akti - občinski prostorski akti
Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu v zvezi z odmero komunalnega prispevka. Upravni spor je namreč, če zakon ne določa drugače, dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (t.i. tožba zaradi molka).
Po vložitvi tožbe je bila tožniku odločba o odmeri komunalnega prispevka sicer izdana, zato ne vztraja pri tožbi, kolikor jo je vložil zaradi molka prvostopenjskega organa, pač pa vztraja pri tožbi zaradi neskladja splošnega akta (odloka), na podlagi katerega je bila odločba izdana, z nadrejenimi pravnimi akti, predvsem Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, izdano na podlagi ZUreP-2. Takšna tožba pa v upravnem sporu ni dopustna, saj odlok ni upravni akt ali drug akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, gre namreč za splošni akt (predpis občine), ki sam ne ureja posamičnih razmerij, temveč je (šele) pravna podlaga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, s katero se (šele) odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - nedovoljena tožba - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožnik tožbi ni priložil dokazil, da je pri toženi stranki vložil zahtevo, naj odloči o njegovi vlogi in da je pred vložitvijo tožbe potekel sedemdnevni rok ter tudi po pozivu sodišča na odpravo pomanjkljivosti ni izkazal izpolnjevanja navedenih procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa. Zato je bila tožnikova tožba vložena prezgodaj in jo je sodišče zavrglo.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - član kmetijskega gospodarstva - neobrazloženost odločitve - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnik utemeljeno oporeka vsebini obrazložitve izpodbijane odločitve, ker niti prvostopenjski davčni organ, ki po vsebini sploh ni obrazložil razlogov za odločitev, niti pritožbeni organ nista navedla razlogov, iz katerih izhaja, da je tožnik član kmečkega gospodinjstva. Taka obrazložitev ne ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - moralna neprimernost
Konkretni razrešitveni razlog ni vezan na obstoj pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki bi bilo storjeno v kakršnikoli zvezi s sodnim izvedenstvom, pač pa je pomembno le, da to dejstvo obstaja in da je sodni izvedenec posledično moralno neprimeren za nadaljnje opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča.
Izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, v tem primeru izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna, kot tudi ne, da bi za izvršitev prepovedi, izrečene po 158. členu ZGO-1, moral biti izveden izvršilni postopek, saj so slednje del izreka inšpekcijskega ukrepa in s tem inšpekcijske odločbe.
Prepovedi, ki jih določa prvi odstavek 158. člena ZGO-1, so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Te prepovedi pa je vsebovala tudi zgoraj navedena inšpekcijska odločba, ki pa ni predmet presoje tega upravnega spora. Tožnik bi torej moral navedeno prepoved (in posledice njene izvršitve) izpodbijati že s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 39/1, 39/3.
brezplačna pravna pomoč - opravljene storitve - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Za odločitev v tej zadevi niso pomembni razlogi, zaradi katerih je tožnik izgubil odobreno brezplačno pravno pomoč v navedeni nepravdni zadevi. Tožnik zato ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na upravičenost odvetnika do nagrade z vidika razlogov, ki so privedli do zamude roka za vložitev predloga v nepravdnem postopku ter v posledici tega do odločitve organa za BPP o prenehanju dodeljene brezplačne pravne pomoči in njeni neupravičeni dodelitvi.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - sprememba namembnosti - povečanje tlorisne površine - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice na objektu - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec
Za prej obstoječi zgrajeni leseni objekt je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, vendar gre že zaradi spremenjene namembnosti in spremenjenih tlorisnih dimenzij za bistveno drugačen objekt od dovoljenega. Glede na to prejšnji leseni objekt ne pomeni več objekta, za katerega je bila izdana odločba o priglasitvi del, temveč je šlo za gradnjo povsem drugega, novega objekta, kot je bil dovoljen, zato že o legalnosti prvotnega objekta ni mogoče govoriti, saj za tak objekt gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.
V primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu je inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-5. ZŠtip-1 člen 2, 2/2.
dohodnina - štipendija
Ob nespornih dejstvih, da je tožnica prejela navedena denarna sredstva kot štipendijo, namenjeno kritju stroškov v zvezi z raziskovalnim delom na inštitutu v Hamburgu, Nemčija, v povezavi z doktorsko disertacijo, ki jo tožnica opravlja v Republiki Sloveniji, pri čemer je tožnica zaposlena pri fakulteti v Sloveniji, sta prvostopenjski in pritožbeni organ pravilno tolmačila predmetni prejemek kot štipendijo, saj so štipendije namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - osebni stečaj odvetnika - poslovna sposobnost odvetnika - pogoji za opravljanje dejavnosti
Odvetnika, ki ni več poslovno sposoben, se izbriše iz imenika odvetnikov. Za tako situacijo gre tudi, ko je zoper odvetnika začet postopek osebnega stečaja.
odmera zborničnega prispevka - obvezno članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo prispevka
Z izpodbijano odločbo je bil tožniku odmerjen zbornični prispevek za leto 2017 kot lastniku kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji, katerih katastrski dohodek je v letu 2017 dosegel 271,72 EUR (ta dejstva v zadevi niso sporna). Po razlogovanju organa, ki ga ta opira na upravnosodno prakso, pa dejstvo, na katero (med drugim) ZKGZ veže obvezno članstvo, to je opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti, zakon določa kot zakonito domnevo na podlagi lastništva kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč in gozdov, ter zato za odmero zborničnega prispevka zadostuje izkazano lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni), ampak tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu brezplačne pravne pomoči, ki ni v tem, da bi se dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča ne samo ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, temveč tudi sodna praksa ESČP (sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).