mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, kar izrecni potrdi tudi na zaslišanju. Na zaslišanju izrecno pove tudi, da v Maroku ni bil preganjan in nima problemov s preganjanjem. V Maroko pa se ne more vrniti, ker ne bo dobil zaposlitve, če pa jo dobi, ne more preživeti s tisto plačo. V Maroko bi se vrnil, če bi bilo mogoče tam dostojno živeti.
Ugotovitev toženke, ki je tožnik niti ne izpodbija, da je tožnik uveljavljal ekonomske razloge za odhod iz Maroka in nenazadnje kot razlog, zaradi katerega se ne more vrniti v Maroko, je pravilna. Pravilna je tudi odločitev, da ekonomski razlogi, ki niso posledica preganjanja, ne predstavljajo razloga za mednarodno zaščito.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - vsebina ponudbe
Ponudba prodajalke ni vsebovala pogoja, da se obe nepremičnini prodata v paketu. Prodajalka je v ponudbi določila ceno za vsako nepremičnino posebej, pod drugimi prodajnimi pogoji pa je označila le, da so stroški parcelacije 400,00 EUR. Dejstvo, da je oddala le en obrazec ponudbe, ne kaže na njeno voljo, da se prodata obe zemljišči skupaj. Na takšno voljo ne kaže niti dejstvo, da je prej označeni ceni za posamezno nepremičnino seštela in navedla skupno. Tako izražena ponudba (glede na okoliščine iz ponudbe, ki jih je sodišče izpostavilo) ne omogoča sklepa, da gre za paketno ponudbo. Volja prodajalca mora izhajati iz ponudbe
Uredba o prostorskem redu Slovenije (2004) člen 5, 5-11, 89, 89/1, 89/2, 89/4. GZ člen 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 6, 6/5, 6/2, 6/3, 6/9, 9, 9/1, 11, 11/1, 17, 32b.
izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena meja - mnenje občine - samostojen objekt - pravica graditi
Za tožbeno stališče, da regulacijska linija ne more biti všteta v skupno površino gradbene parcele, ker ni namenjena za gradnjo, ni podlage ne v zakonu ne v Odloku o PUP. Odlok o PUP primerjave ne omejuje glede na vrsto objekta ali območje urejanja, temveč se osredotoča na primerjavo nameravane gradnje s sosednjimi objekti oziroma s podobo (celotnega) naselja. Določba 17. člena Odloka o PUP ne daje podlage za primerjavo nameravane gradnje zgolj z objekti v isti ureditveni enoti oziroma istem območju namenskih rab, ampak se tam določeni okviri za primerjavo nanašajo na naselje, zaselek oziroma sosednje objekte. Prostorski red daje pojmu gradbene meje vsebino, ki se izrecno nanaša na oblikovanje podobe naselja, kar smiselno izključuje vpliv te regulacijske črte na podzemne etaže objektov. Organ v obravnavanem primeru na mnenja občine ni vezan, saj zakon kaj takega izrecno ne določa. Pri presoji izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja upošteva vpis lastninske pravice na relevantnih nepremičninah oziroma se omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil po 3. točki drugega odstavka 35. člena GZ, če v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja.
ZCes-1 člen 97, 97/2. ZUreP-2 člen 20. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3, 28, 28/1, 31, 52.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - soglasje upravljalca javne ceste - nova dejstva in dokazi - nadomestna gradnja - tožbena novota - prekluzija
Tožnik je v tožbi razložil, zakaj toži, tj. zakaj šteje, da je akt nezakonit. Zato ni bilo zakonske podlage, da bi ga sodišče pozivalo, naj navaja še druga dejstva, tj., da soglasje upravljavca ceste ni bilo potrebno zaradi postavitve objekta v času, ko ceste ni bilo, oziroma druge okoliščine, zaradi katerih sedaj tožnik meni, da izpodbijani akt ni zakonit ali celo, da naj ugovarja procesne kršitve in zmotno uporabo predpisa. Če bi sodišče to storilo, bi prekoračilo zakonska pooblastila in s tem ravnalo v očitnem nasprotju s temeljno zahtevo o njegovi nepristranskosti v postopku.
GZ člen 117, 117/2, 117/2-1. SZ-1 člen 3, 3/3. SPZ člen 67, 67/5.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - objekt daljšega obstoja - dvojček - nadzidava objekta - pravica graditi - poseg v skupne dele - soglasje lastnika sosednjega zemljišča
Pravno odločilno je, da je stena, po kateri poteka parcelna meja, zgrajena kot skupna stena k objektoma tožnikov in stranke z interesom. V tak skupen konstrukcijski element, ki sega na obe zemljiški parceli, zato že po naravi stvari ni mogoče posegati brez soglasja lastnika sosednje parcele.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost - vrednost ob odsvojitvi - stroški odvetnika - strošek izvedenca
Po vsebini gre dejansko za stroške odvetnika, sodnega izvedenca in sodne takse. Uveljavljani stroški ne izkazujejo narave katerega izmed davčno priznanih stroškov po 1. točki sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 oziroma da ne gre za vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih plača zavezanec.
ZDoh-2 člen 100, 100/2, 100/2-1. ZDavP-2 člen 326, 326/2, 326/4.
dobiček iz kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - odplačen pravni posel - sprememba pogodbe - podaritev kapitala - rok za priglasitev
1. točka drugega odstavka 100. člena jezikovno jasno določa, da se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži pri podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, torej pri vsaki podaritvi kapitala, kar pomeni tudi pri tisti, ki je bila dogovorjena v posledici novacije sprva odplačnega prenosa v neodplačnega. Takšna razlaga pa ne izhaja niti iz namena pravice do odloga obdavčitve odsvojitve kapitala, ki je v tem, da se prenosom kapitala na zavezančevega zakonca ali otroka zagotovi davčna nevtralnost in se ugotavljanje kapitalskega dobička odloži do nadaljnje odsvojitve kapitala. Da bi ta ugodnost veljala zgolj za v praksi pogostejše situacije, ko pridobitelj in odsvojitelj že ob prenosu dogovorita neodplačen prenos, ne pa tudi v primerih kasnejše spremembe pogodbenega dogovora iz odplačnega v neodplačnega, ob siceršnji dispozitivnosti pogodbenih razmerij, ni videti razumnega razloga. Četudi gre za izjemo od splošnega pravila obdavčevanja odsvojitve kapitala, ki jih je kot izjeme potrebno obravnavati ozko, sodišče ugotavlja, da je razlaga toženke, ki učinkuje tako, da se v splošnem odvzame pravica do odloga po 100. členu ZDoh-2 v situacijah prenovitve pogodbenega razmerja, preozka, predvsem pa za takšno različno obravnavanje dveh primerljivih pogodbenih razmerij, katerih končna posledica je v obeh primerih brezplačen prenos poslovnega deleža na otroka oz. zakonca davčnega zavezanca, ni videti nobenega stvarnega in razumnega razloga.
denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - zazidano stavbno zemljišče - zemljišča v lasti fizičnih oseb
Nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi – pri parc. št. 331/1 ter 322/2 takšno oviro predstavlja ugotovljeno dejstvo, da gre pri teh za zazidana stavbna zemljišča, pri parc. št. 663/2 (tj. relevantnem delu parc. št. 663/1) pa ugotovljeno dejstvo, da je ta parcela v lasti fizične osebe.
identifikacija davčnega zavezanca - pripojitev družbe - družbenik
Ko gre za primer, ko pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko v sodni register vpisala kot družbenik, pride v poštev uporaba 1.a člena ZSReg, da se vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke le na zahtevo te tuje pravne osebe kot družbenika oziroma na podlagi njenega pooblastila.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
30-dnevni rok za vložitev tožbe, ki ga predpisuje prvi odstavek 28. člena ZUS-1 in o katerem je bil tožnik pravilno poučen s pravnim poukom izpodbijane odločbe, je začel teči 24. 3. 2020, in se je iztekel 22. 4. 2020. Iz žiga na tožbi (vloga z naslovom pritožba) v sodnem spisu je razvidno, da je tožnik vložil tožbo zoper izpodbijani akt osebno 29. 8. 2022. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - zaprosilo za izterjavo
Iz določbe 151. člena ZDavP-2, ki določa sestavine sklepa o izvršbi, sicer res ne izhaja, da bi moral biti sestavina sklepa tudi izvršilni naslov oziroma odločba, ki se izvršuje, vendar se tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel zanesljivo seznaniti s podlago in predmetom izvršbe. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice.
ZBPP člen 8, 8-4, 24. ZIZ člen 55. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni naslov - ugovorni razlog - napačna uporaba materialnega prava
BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugotov zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev, čeprav bi bilo to za presojo njene zakonitosti, nujno ter gre za bistveno pomanjkljivost odločbe.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - začasna odredba - predhodni preizkus - zavrženje zahteve - ne bis in idem
Tožnik je zoper isto toženo stranko vložil dve tožbi z enakim tožbenim zahtevkom (izpodbojna tožba). Sodišče je moralo zato ob uporabi 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo, ki je kasneje prispela na sodišče in ki še ni bila poslana v odgovor toženi stranki, zavreči.
rezident za davčne namene - ugotavljanje statusa rezidenta - izpolnjevanje pogojev - prijavljeno stalno prebivališče - nerezident
Kot je pravilno pojasnila toženka, določba 6. člena ZDoh-2 ne zahteva, da je izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja, temveč zadošča za izpolnitev tega pogoja formalna prijava, kar je v obravnavanem primeru izpolnjena in to ni sporno. Ob takem stanju stvari pa dokazovanje dejanskega prebivanja v Republiki Avstriji v spornem času za odločitev glede določitve statusa rezidenta po 1. točki 6. člena ZDoh-2 ni pomembno in se sodišče do tega ne opredeljuje.
mednarodna zaščita - predhodni preizkus - novi dokazi in nova dejstva - dokazni standard
Tožnik ni zatrjeval novih dejstev in predložil novih dokazov, zato njegovo trditveno gradivo po presoji sodišča ne more pomembno povečevati verjetnosti, da (tožnik) izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče pripominja, da ob takih okoliščinah, ko tožnik ni navajal novih pravno pomembnih dejstev in dokazov, ki bi upravičevali nov postopek, toženi stranki ni treba pozvati tožnika na dopolnitev zahtevka.
komunalni prispevek - pogoji za odmero komunalnega prispevka
Toženka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev, ampak je opremo zgolj prevzela v upravljanje.
davek od dohodka pravnih oseb - rezervacije - dolgoročne rezervacije - davčna osnova - znižanje davčne osnove - davčno nepriznani stroški - mednarodni računovodski standardi
Sodišče se ne strinja s trditvijo tožeče stranke, da rezervacije nasploh temeljijo na konceptu verjetnosti, saj se tako po MRS 37.10, kot po MRS 37.14 za njihovo pripoznavanje primarno zahteva, da obveznost oziroma sedanja obveza obstaja, in se le v ''redkih primerih'' in s tem kot izjema dopušča, da se njen obstoj oceni na stopnji verjetnosti. Sicer pa je bila ocena verjetnosti v konkretnem primeru dopuščena in izvedena, le da po presoji sodišča ni bila opravljena popolnoma in v celoti in da zato ni mogoče slediti dokazni oceni, na kateri temelji odločitev.
tožba v upravnem sporu - poprava tožbe - pravočasnost dopolnjene tožbe, ki je vezana na rok - pravočastnost tožbe - odprava pomanjkljivosti - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - nepopolna tožba
Četudi ima stranka pravico, da roke izkoristi v celoti, pa v danih okoliščinah nosi tudi posledice svoje odločitve, da bo procesno dejanje opravila tik pred potekom roka.
Opravičen razlog za zamudo ni izkazan, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
Pomanjkljivosti tožbe niso bile pravočasno odpravljene in je tožba ostala neprimerna za obravnavo.
Na prošnjo, da želi zagovor v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, je tožena stranka tožniku odobrila le BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Z vloženo tožbo pa želi tožnik doseči odpravo odločbe in pravni interes utemeljuje s tem, da želi BPP tudi v obliki zagovora pred sodiščem druge stopnje.
Tudi če bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati, ampak bi ga še poslabšalo, saj bi tožnik izgubil pravico do že dodeljene BPP.
V zvezi z dodelitvijo BPP za zastopanje na drugi stopnji bi tožnik moral pri toženi stranki predlagati, da odloči o zahtevku v celoti, torej jo pozvati na izdajo dopolnilne odločbe.