Po petem odstavku 57. člena ZEKom-1 Agencija ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. V novi odločbi lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve. Iz zapisanega sledi, da sprememba odločbe nujno predpostavlja, da ta odločba v času odločanja še velja. Razveljavi se lahko le obstoječa odločba, to je veljavna odločba, saj razveljavitev po prenehanju njene veljavnosti (zaradi poteka časa) ni mogoča, niti potrebna.
Izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, ker spreminja izrek odločbe, ki pa ne velja več. Posledično izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
ZPacP člen 5, 44, 44/1, 44/2, 75, 75/2. ZUP člen 9, 188. ZVOP-1 člen 6.
zdravstvena nega - podatki o zdravstvenem stanju - varstvo osebnih podatkov - poklicna skrivnost - poseg v pravico stranke - načelo zaslišanja strank - načelo zaupnosti
Tožeča stranka je prezrla, da pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe povezuje potrebe pacientov s sposobnostjo zdravstvenih izvajalcev in z zmožnostmi zdravstvenega sistema. Tako vse prvine (skladnost s pacientovimi potrebami, skladnost z zmožnostmi zdravstvenega sistema, enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter partnerski odnos) tvorijo pojem primerne oskrbe. S tega vidika delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave.
Načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP ni zaslišanje v pomenu dokazovanja določenih dejstev. Slednje je lahko zgolj izjava stranke po 188. členu ZUP, ki pa je subsidiaren dokaz in ki ga tožeča stranka niti ni ponudila. Pri tem se ne sme prezreti, da ZPacP Komisiji RS za varstvo pracientovih pravic ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost odloči Komisija po lastni presoji (drugi odstavek 75. člena ZPacP).
Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP) zagotavlja pacientu zaupnost osebnih podatkov. Mednje sodijo tudi podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih zdravljenja (prvi odstavek 44. člena ZPacP). Razsežnost varstva zasebnosti pacienta v času, ko je bil deležen zdravstvene oskrbe, se odraža v pravici do varstva zasebnosti (pravica do zasebnosti med opravljanjem zdravstvene storitve). Zdravstveni delavci in sodelavci pa z osebnimi podatki pacienta ravnajo po načelu zaupnosti in po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP).
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - ponovna zahteva - ista upravna zadeva - formalna pravnomočnost - dejanska in pravna podlaga - obrazložitev odločbe
S pravnomočnostjo je izključena negotovost glede pravno urejenih razmerij in preprečeno ponavljanje postopka in ponovno odločanje o isti zadevi. Navedeno velja tudi za formalno pravnomočne odločbe, to je odločbe, s katerimi je zahteva stranke zavrnjena, torej kadar iz nje za stranko ne izhajajo nobene pravice ali obveznosti. Takšna odločba ima za posledico, da v isti upravni zadevi (torej če gre za isto stvar in isti stranki) stranka ne more začeti novega upravnega postopka, organ, ki je tako odločbo izdal, pa je nanjo vezan. Ponovna zahteva za upravno odločanje se zavrže, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
Sporen sklep prvostopnega organa o zavržbi zahteve tožnika za ponovno preveritev zaščitene kmetije ni obrazložena v smislu, zakaj je organ zavzel stališče, da se dejansko in pravno stanje, na katerega se predlog opira, ni spremenilo.
Toženka je prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1 utemeljeno zavrnila. To pa tožniku ne preprečuje, da z novo prošnjo uveljavlja BPP za sestavo in vložitev takšne pobude, ob izpolnitvi predpisanih formalnih pogojev zanjo (in s tem nastopu novih okoliščin za odločanje toženke).
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 2.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za dodelitev podpore - ukrepi kmetijske politike - obrazložitev odločbe
Na kmetijskem gospodarstvu mora biti vedno isto samo število živali, ne zahteva pa se, da so na kmetijskem gospodarstvu iste živali. Podpora se namreč dodeljuje za prirejo mleka v gorskih območjih in je za točno to podporo bistveno število prisotnih živali (ne pa število istih živali), ki izpoljnjujejo pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 o shemah na točno določen dan in obdobje. Kolikor je tožena stranka tožeči stranki zavrnila izplačilo podpore za posamezno izmed vpisanih živali, je treba v odločbi konkretizirano pojasniti, zakaj je zavrnila izplačilo podpore oziroma katerega izmed sicer kumulativno zahtevanih pogojev iz Uredbe o shemah posamezne zavrnjene ženske govedi na točno tem kmetijskem gospodarstvu niso izpolnjevale.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 10, 10/1, 10/1-e. ZMZ-1 člen 20, 21, 22, 23, 25, 27.
mednarodna zaščita - statusa begunca - spor polne jurisdikcije - presoja ex nunc - informacije o izvorni državi - verodostojnost - dokazna ocena - splošna verodostojnost prosilca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - prosilec iz Afganistana - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznanje statusa begunca - datum priznanja pravice
Tožniku ni treba dokazati preteklega preganjanja, saj preganjanja oziroma umorov njegovega sodelavca in prijatelja na poti v Logar ne bi bilo mogoče dokazati z listinskimi dokazi. Možnost pridobitve takšni listinskih dokazov je skoraj nična. Tožniku pa ni mogoče naložiti prehudega dokaznega bremena. Dejstvo, da tožena stranka ni našla v izbranih poročilih in člankih podatka, ki bi se ujemal z opisom omenjenih dveh dogodkov uboja njegovih dveh policijskih kolegov, ki jih je opisal tožnik, ne pomeni, da tožniku glede na razmere v provinci Logar ni mogoče verjeti.
Tožena stranka ni imela podlage za oceno, da tožniku ni verjela, ker je ugotovila, da so bili tarče napadov predvsem pripadniki Afganistanske lokalne policije, častniki Nacionalnega direktorata za varnost, pripadniki provladnih milic, pogosto pa tudi policijski načelniki. Tega zaključka iz poročil, ki jih je uporabila tožena stranka ni mogoče narediti oziroma iz obrazložitve ni razvidno, iz katerega poročila bi to dovolj zanesljivo izhajalo.
Iz sodbe Sodišča EU v zadevi P.I. izhaja, da široka razlaga pojma „politično prepričanje“ kot razlog za preganjanje v smislu člena 10(1)(e) Direktive 2011/95 pomeni, da morajo pristojni organi držav članic pri ugotavljanju obstoja takih prepričanj ter vzročne zveze med njimi in dejanji preganjanja „upoštevati splošni okvir izvorne države prosilca za status begunca, zlasti njegovo politično, pravno, sodno, zgodovinsko in družbeno‑kulturno komponento.“ To v primeru prosilca za mednarodno zaščito iz Afganistana ni možno brez zelo natančnega, neselektivnega in objektivnega upoštevanja relevantnih informacij o stanju v izvorni državi.
Okoliščina, da je tožnikova žena bila zaposlena v vojski je pravno relevantna okoliščina za ugotavljanje utemeljenega strahu pred preganjanjem tožnika, ker bi bil tožnik zaradi omenjenega dejstva lahko lažje odkrit s strani talibanov.
Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka uspela utemeljiti, kolikor je to praktično v njeni moči, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi bil tožnik izpostavljen resnični nevarnosti preganjanja oziroma da mu preganjanje resno grozi. Po uveljavljenem standardu tožniku namreč ni treba dokazati, da je bolj verjetno kot ne, da bo preganjan oziroma da ga subjekti zaščite ne bodo mogli ali hoteli zaščititi. Ker je tožnik to dokazno breme izpolnil, je bilo na toženi stranki, ki je pristojni organ za odločanje o prošnji, da bi odvrnila vsakršen dvom o zatrjevanem preganjanju, pa tega ni uspela.
S pravnomočnostjo te sodne odločbe je tožniku priznan status begunca od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito naprej, in ne od dneva izdaje izpodbijanega akta, ker to izhaja iz interpretacije Sodišča EU določbe iz 21. uvodne izjave Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU, po kateri je priznanje statusa begunca ugotovitveni akt in da ima zato begunec pravico do priznanja takega statusa od datuma svoje prošnje za priznanje tega statusa.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik je izvorno državo zapustil iz razlogov ekonomske narave.
Iz podatkov spisov tudi ni razvidno, da bi imel tožnik utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnem prepričanju. V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je sam izrecno navedel slabo ekonomsko stanje. Glede na stališča Vrhovnega sodišča RS z vidika odločanja o dodelitvi mednarodne zaščite ni bistveno, kakšna je prosilčeva ekonomska sposobnost preživljanja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Tožena stranka je že glede na razlago načela zaslišanja stranke dolžna tožnika seznaniti z dejstvom, da bo v njegovem konkretnem postopku uporabila koncept varne tretje države. Le v tem primeru bi mu zagotovila možnost, bi da se pred izdajo odločbe izjavil o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 1, 5. ZZUOOP člen 16, 16-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 49, 74, 74/1.
Ob upoštevanju razlogov odločbe Ustavnega sodišča in njene obvezne narave je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Tudi Odlok je bil namreč sprejet na podlagi neustavne 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, v času odločanja sodišča pa je že prenehal veljati. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
imenovanje notarja - izbirni postopek - presoja zakonitosti
Ker metodologijo ocenjevanja komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov po posameznih kriterijih v bistvenem določata že zakon in Pravilnik o merilih in načinu vrednotenja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, od komisije ni mogoče zahtevati, da za potrebe izvedbe izbirnega postopka v vsakem primeru posebej izdela in kandidatom vnaprej (pred preverjanjem strokovnega znanja) predstavi še podrobnejšo metodologijo ocenjevanja, kot je ta določena v sprejetih predpisih. Odločitev, kako podrobno (če sploh) bo razčlenila pravila ocenjevanja v posameznem izbirnem postopku, je namreč v avtonomni presoji komisije.
Kadar se komisija odloči, da bo strokovno znanje preverjala z ustnimi razgovori s kandidati, mora biti tako iz zapisnikov o opravljenih razgovorih razvidno ne le skupno število točk, jih je prejel posamezni kandidat (skupaj ali po posameznem članu komisije), pač pa tudi število (možnih in prejetih) točk za vsako od zastavljenih vprašanj posebej. Ker se sodišče, kot že obrazloženo, v vsebinsko pravilnost strokovne ocene komisije ne sme spuščati, za sodno presojo ni potrebno, da zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati poleg vprašanj (ki so sicer obvezna sestavina zapisnika) vsebujejo tudi odgovore kandidatov na zastavljena vprašanja, je pa to dobrodošlo za zagotavljanje izkazovanja transparentnosti in objektivnosti izvedenega postopka, saj je le na tak način odpravljen vsakršen dvom v izvedbo postopka.
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katera merila je komisija v skladu z določbami Pravilnika uporabila pri odločanju in kolikšno število točk je izbrani kandidat prejel po posameznih merilih, je odločba neobrazložena do te mere, da sodišče ne more učinkovito preizkusiti zakonitosti izbirnega postopka, ki je ključen za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata za notarja.
dohodnina - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Stališče tožene stranke, da neupoštevanje dodatnega besedila „pri opravljanju državnih funkcij“ iz točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje v slovenski verziji nima neposrednega vpliva na razlago vsebine tega odstavka, je materialnopravno napačno.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - pogoji za oprostitev plačila - dobava blaga - prevoz blaga - subjektivni element - zloraba - davčna utaja - mednarodni tovorni list (CMR) - davčna goljufija
Prevoznik, ki je blago prevzel v Luki Koper, je to storil za končnega kupca, ki je s tem pridobil pravico razpolaganja na blagu pred prevozom (preko posredne posesti prevoznika). Vendar pa davčni organ tega dejstva niti ni ugotovil za vseh 35 obravnavanih prevozov, temveč le v 20 primerih. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kolikšen del tožniku odmerjenega in v plačilo naloženega DDV se pripiše tem preostalim primerom, o tem ni mogoče odločiti posebej.
ZIL-1 člen 6, 107, 107/3. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2. Pravilnik o postopku z zahtevami v zvezi z mednarodno registracijo znamke (2006) člen 7, 8. Madridski aranžma o mednarodnem registriranju znamk člen 9.
blagovna znamka - mednarodna blagovna znamka - imetništvo znamke - spor o imetništvu znamke - prenos blagovne znamke - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika - položaj stranskega udeleženca - kršitev pravil postopka
Postopek, v katerem je toženka uradu WIPO posredovala zahtevo za vpis spremembe (ne da bi o tem izdala odločbo) in na podlagi katere je bil izveden za tožnici sporen vpis v registru WIPO, je tekel na zahtevo stranke z interesom. Tožnici v tem postopku nista imeli lastnosti stranke, na zahtevo katere se je uvedel postopek. Bi pa morali ta položaj imeti.
Nobena od mednarodnih pogodb ne določa, da ima imetnik znamke v primeru „neupravičene“ zahteve nacionalnega urada, ki je bila uradu WIPO posredovana v nasprotju z nacionalnimi procesnimi pravili oziroma na podlagi take zahteve izvršenega vpisa prenosa pravice, zagotovljeno pravno varstvo neposredno pri uradu WIPO in niti ne določa postopka razveljavitve (preklica) tako opravljenega vpisa. Glede na to tudi v mednarodnih aktih ni podlage, po kateri bi Upravno sodišče na prvi stopnji odločanja odločilo o tem, koga naj urad WIPO (po zahtevi toženke) vpiše kot imetnika pravice.
zavarovalno zastopanje - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - začetek stečajnega postopka
Z začetkom postopka osebnega stečaja se na podlagi 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, kar pomeni, da oseba nad katero je začet stečajni postopek ima omejeno poslovno sposobnost in ne more sklepati pogodb/poslov v imenu in za račun drugih. Oseba, ki je v postopku osebnega stečaja, ne sme razpolagati niti s svojim lastnim premoženjem, zato tudi ne more sklepati pogodb v imenu in za račun drugih. Posli zavarovalnega zastopanja pa so zlasti sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice, aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Pri upravičenosti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP se presoja, ali gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega je stranka izvedla naknadno, bi pa lahko pripeljalo do drugačne odločbe, če bi stranka izvedela zanj pred izdajo odločbe; to dejstvo pa je moralo obstajati že v času prvega odločanja o stvari in ne nastati kasneje, saj v nasprotnem primeru obnovitveni razlog ni podan.
davčna izvršba - postopek davčne izvršbe - opomin pred izvršbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - obvestilo upravnega organa ni upravni akt
Zoper opomin pred izvršbo pritožba ni dovoljena.Če in ko bo davčni organ o tem izdal sklep o davčni izvršbi (143. člen ZDavP-2), bodo zoper njega tožniku na voljo tudi z ZDavP-2 določena pravna sredstva (157. člen ZDavP-2).
COVID-19 - inšpekcijski postopek - prepoved prodaje blaga - protiustavnost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Mogoče je ugotoviti, da je Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Tudi Odlok je bil namreč sprejet na podlagi neustavne 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, v času odločanja sodišča pa je že prenehal veljati. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
ZIL-1 člen 68, 68/1, 68/2, 68/5. ZUP člen 106, 106/3.
patent - veljavnost patenta - zamuda roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - standard skrbnega ravnanja
Sodišče se ne strinja s tožbenim razlogovanjem, da je epidemija COVID-19 (že sama po sebi) predstavljala višjo silo, zaradi katere je treba šteti, da pooblaščenec tožnika ni zamudil subjektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje. Ravnanje zastopnikov – strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z zastopanjem strank, mora biti na stopnji skrbnosti dobrega strokovnjaka. Tako je treba presojati tudi ravnanje pooblaščenca tožnika v zvezi z zamudo roka za vložitev zahteve (predloga) za vrnitev v prejšnje stanje.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - zasebni interes - varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
V upravnem sporu, in sicer tako v rednem, kakor tudi v subsidiarnem upravnem sporu, že pojmovno ni mogoče zahtevati uvedbe inšpekcijskega postopka, ki ga je mogoče začeti le zaradi javnega interesa, ne pa zaradi varstva zasebnega interesa.
Za varstvo zasebnega interesa, za katerega si tožniki prizadevajo s tožbo, to je za varstvo zoper poseg v njihovo lastninsko pravico in z njenim uživanjem povezano pravico do zdravega življenjskega okolja, pa imajo tožniki na voljo drugo učinkovito sodno varstvo. In sicer je materialno varstvo teh pravic urejeno s pravili civilnega prava, sodno varstvo pa je zagotovljeno v civilnih postopkih pred sodišči splošne pristojnosti
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/1. ZST-1 člen 10, 10/3, 10/8. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tretji odstavek 10. člena ZST-1 določa, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP. Ker sodišče na podlagi osmega odstavka 10. člena ZST-1 že po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj taksne oprostitve na podlagi zakona, sodišče pritrjuje stališču organa, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks za A. A. v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni bila potrebna.
Organ, ki je tožniku za dopisovanje po elektronski pošti priznal nagrado po tar. št. 46/1 OT, bi moral svoje pravno stališče, da elektronska sporočila predstavljajo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotena, v sklepu utemeljiti.
ZDPN-2 člen 3, 3/3, 3/3-4. SPZ člen 48, 48/2. ZDavP-2 člen 81.
davek na promet nepremičnin - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - odplačnost - dogovor o nastanku solastninske pravice - priznanje solastnine - prenos nepremičnin
4. alineja tretjega odstavka 3. člena ZDPN jasno določa, da se za prenos nepremičnine po ZDPN (in s tem za transakcijo, ki je predmet obdavčitve s tem davkom) šteje tudi prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma solastninske pravice, kot posledice povečanja vrednosti nepremičnine, v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja. Predmet obdavčitve so torej dogovori iz drugega odstavka 48. člena SPZ2, kakršnega sta s Pogodbo z dne 19. 3. 2019 sklenila tožnik in Občina A. in nič drugače ni v primeru, ko se investitorji že na začetku investicije dogovorijo za kasnejšo ustanovitev solastninske pravice.
Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku odmere DPN na podlagi davčne napovedi tožnika, pri čemer je davčni organ v celoti upošteval podatke iz davčne napovedi. Zato je prvostopenjski organ lahko ravnal po 81. členu ZDavP-2, po katerem obrazložitev odločbe vsebuje zgolj kratko obrazložitev strankine vloge in sklicevanje na predpise, na podlagi katerih je bilo o stvari odločeno, če ni s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju drugače določeno.