brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev - upravna odločba - dan razrešitve
Razmerje med izvajalcem BPP in upravičencem do BPP se ustanovi na podlagi odločbe (drugi odstavek 37. člena ZBPP) in ne na podlagi pooblastila. Ker se izvajalca BPP določi z odločbo, se tudi o razrešitvi odloči na enak način, to je z odločbo (deveti odstavek 30. člena ZBPP). To pa pomeni, da upravičenec in izvajalec BPP ne moreta tega razmerja preoblikovati ali razvezati brez sodelovanja pristojnega organa za BPP.
upravna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - potrdilo o namenski rabi zemljišča - diskrecijska pravica
Kot izhaja iz izpodbijane odločitve, je organ odločil na podlagi prostega preudarka, ki ga utemeljuje s 6. členom ZUP. Vendar je pri tem izostala podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1(b).
Država prosilca ne sme predati drugi državi, če obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da obstaja dejanska nevarnost, da bo prosilec izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, vendar pa v konkretnem primeru taka dejanska nevarnost ni bila izkazana, saj tožnik na ravnanje hrvaških oblasti v Azilnem domu ni imel pripomb.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 20, 20/5.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Svojo odločitev, sprejeto v ponovljenem postopku po sodbi I U 1222/2022 je toženka v zadostni meri utemeljila ter pravilno odločila na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja. Nasprotno pa tožnik s (pre)splošnimi tožbenimi navedbami ni izkazal, da bi bile v Republiki Hrvaški ugotovljene sistemske pomanjkljivosti, posledično pa tudi ne, da bi postopek predaje zanj pomenil nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 3. člena EKČP in 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - družinski spor
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev statusa begunca niti subsidiarne zaščite, saj gre pri sporu zaradi dediščine in siljenja k poroki za njegovo zasebno družinsko zadevo, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov po Ženevski konvenciji oziroma ZMZ-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZPPP člen 100, 100/1.
inšpekcijski postopek - upravni spor - smrt stranke - nadaljevanje postopka - dediči - poziv
Inšpekcijski ukrep je vezan na lastnost objekta (da je nelegalen), zaradi česar je po svoji vsebini takšne narave, da se lahko prenese na pravne naslednike, ki podedujejo nepremičnino z nelegalno zgrajenimi objekti.
davčni odtegljaj - vračilo davka - obdavčljiv dogodek - ničnost pravnega posla - podlaga za odmero davka - dohodnina - zastaranje pravice do vrnitve davka
Tožnica je ob izplačilu obresti pravilno odvedla davčni odtegljaj in na tak način poravnala davčno obveznost, ki ji jo nalaga ZDoh-2. Naknadno pa je bila podlaga za obdavčitev (pravni posel, tj. nakup bančnih obveznic, iz katerega izhaja zaveza tožnice izplačati obresti) ugotovljena za nično, na podlagi pravnomočne sodbe pa sta stranki pogodbenega razmerja (torej banka kot izplačevalka obresti in kupca obveznic, upravičenca do obresti) vrnili, kar sta na podlagi pogodbe prejeli. To pomeni, da dohodek, katerega značilnost je, da povečuje premoženje oziroma ekonomsko moč davčnega zavezanca, sploh ni nastal oziroma so bili vzpostavljeni povratni učinki v smislu, da se premoženjsko stanje davčnih zavezancev ni spremenilo. Z davčnega vidika je (pravnomočna) sodba pomembna zato, ker je z ugotovitvijo ničnosti odpadla pravna podlaga za obdavčenje, in to z učinkom za nazaj (ex tunc).
Če se torej zaradi kasnejših pravno upoštevnih okoliščin v zvezi s sklenjeno pogodbo vzpostavi stanje, kot da izplačila dohodka (v obravnavanem primeru obresti) ni bilo, tudi ni podlage za odmero oziroma plačilo davka. V takem primeru je ob upoštevanju temeljnih načel obdavčenja zavezancu za davek treba omogočiti, da zahteva vračilo davka, saj je v bistvu plačal nekaj, česar po materialnem zakonu o obdavčenju ni dolžan.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Tožnikove navedbe na osebnem razgovoru, da je državo zapustil, ker sta se stepla z delodajalcem zaradi neplačila in ker ni zaslužil dovolj za preživetje sebe in svoje družine, ne gre povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, ki so določeni v Ženevski konvenciji in ZMZ-1.
Slaba ekonomska situacija sama po sebi ne predstavlja razloga za priznanje subsidiarne zaščite.
Za priznanje mednarodne zaščite ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnja za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite. Zgolj navajanje slabega ekonomskega in socialnega stanja v izvorni državi iz navedenih razlogov ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
Če tožniku storitve po računih sploh niso bile opravljene, to pomeni neizpolnjenost prvega pogoja za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Zato bi ob ustrezno obrazloženi ugotovitvi, da navedeni pogoj ni izpolnjen, v zadevi tožniku dodatni DDV moral biti odmerjen iz tega razloga, pri tem pa nadalje niti ne bi bilo pomembno (ne)izpolnjevanje ostalih pogojev (med katere sodi tudi ustreznost računa). Dejstvo, da naj storitve ne bi bile opravljene, sploh ni bilo predmet ugotavlja na prvi stopnji. Izpodbijane odločbe v tem smislu, ni mogoče preizkusiti. Razlogovanje v njej je namreč v nasprotju samo s seboj, saj se tožniku pravico do odbitka izrecno odreka zaradi neizpolnjevanja 2. (in 3.) pogoja za odbitek, pri čemer pa davčni organ navaja po vsebini okoliščine, ki bi narekovale nepriznanje pravice do odbitka zaradi neizpolnjevanja 1. pogoja.
Zgolj dejstvo, da je bilo o prekršku in o objavi informacij odločeno v istem aktu, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odločitve o objavi informacij in tudi ni absolutno bistvena kršitev postopka po drugem odstavku 237. člena UP. Razloge, ki preprečujejo objavo informacij, je tožnica v ugovornem postopku tudi uveljavljala in so bili v postopku obravnavani, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Tožnica ni bila v ničemer v slabšem položaju, kot bi bila, če bi se o objavi informacij odločilo v posebnem aktu, saj bi tudi v tem primeru zoper odločitev imela možnost ugovora, o katerem bi se odločalo po enakem postopku.
2. točka prvega odstavka 311. člena ZBan-3 določa, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če bi ta objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave. Sodišče se ne strinja s tožnico, da za neobjavo zadošča že izkazana hipotetična ogroženost stabilnosti finančnih trgov, saj to že jezikovno iz določbe ne izhaja. Določba namreč predvideva situacijo, ko je stabilnost finančnih trgov ogrožena in ne situacijo, ko bi ta lahko bila ogrožena, kar bi bila dikcija, pri kateri bi zadoščala hipotetična ogroženost.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - funkcionar - plačilo davka - oddajanje v najem
Da pojem integritete ni vezan zgolj na vprašanje kršitev delodajalčevih kodeksov, izhaja že iz same zakonske dikcije pojma integriteta, ki ta pojem veže na spoštovanje zakona, ravnanje v skladu s pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi, kar je širši obseg dolžnega ravnanja, kot ga zajema poklicni kodeks delodajalca oziroma organizacije. Prav tako se sodišče strinja s toženo stranko, da se integriteta poklicnega funkcionarja ne naša zgolj na njegovo poklicno delovanje temveč tudi na določena zasebna ravnanja, med katera, po oceni sodišča, vsekakor sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti od dohodkov iz zasebnih poslov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - aktivna legitimacija - upravni spor
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imela le odvetniška družba kot izvajalka BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.
Zgolj v primeru, da je s popravnim sklepom poseženo v pravni položaj, ima stranka možnost izpodbijanja takšnega sklepa kot sklepa o končanju postopka odločanja o popravi odločbe v upravnem sporu, saj gre le v takšnem primeru za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1; če popravki ne vplivajo na pravni položaj, torej na pravice in obveznosti stranke, pa sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Pravni pouk v izpodbijanem sklepu, ki tožnika izrecno napotuje na možnost upravnega spora, sam po sebi za to presojo ni merodajen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil na isti dan, ko sta bili (že) vloženi pravni sredstvi, v zvezi s katerima je zaprosil za BPP, mu BPP za ti ni mogoče priznati, saj pri teh ne gre za stroške, ki bi nastali po dnevu vložitve prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - preživnina mladoletnih otrok - aktivna legitimacija
Toženka je ravnala pravilno, ko je BPP dodelila materi mladoletnega otroka, ki lahko tudi v svojem imenu vloži tožbo za zvišanje preživnine. Odgovornost za odločitev o preživnini je dana staršem, pri tem sodišče vedno pazljivo preverja koristi otrok, tudi kadar otrok ni stranka postopka. Pomembno je, da je otrok subjekt postopka, ni pa neizogibno, da je tudi formalna stranka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - javni razpis - nejasni pogoji - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada
Sodišče se strinja s toženko, da pogoji javnega poziva za to, da se naložba šteje za novo, niso izpolnjeni. Navedeni pogoji so namreč jasni, tako da jih ni mogoče razlagati tako, kot uveljavlja tožnik, tj. da naj bi bila naložba zaključena po tem, ko je iztekel rok za reklamacijo po vgrajeni merilno-krmilni napravi, kar je bi bilo po oddaji vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - ugotavljanje dejanskega stanja - nejasna in nepopolna vloga
Z namenom, da se celovito in pravilno ugotovi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, zakon organu za brezplačno pravno pomoč daje pooblastilo, da si tudi sam po uradni dolžnosti (tudi pri sodiščih), če oceni, da je to potrebno, pridobi vse podatke o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v primeru nepopolne in nejasne prošnje pa mora organ stranko tudi pozvati k odpravi pomanjkljivosti in ji omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev.
upravni spor - zahteva za izdajo začasne odredbe - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - težko popravljiva škoda
Iz izkaza poslovnega izida ne izhaja, da je pretežni del dejavnosti tožnice res iz naslova podeljenega dovoljenja za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. S tem pa tožnica ni izkazala, da bi zaradi izpodbijane odločbe (in posledično izgubo posla za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku) dejansko prenehala opravljati svojo (glavno) dejavnost, zaradi česar bi ji npr. grozila nelikvidnost in posledično stečaj in njeno prenehanje. Glede na navedeno s prenehanjem opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku ni izkazala, da bi ji grozila težko popravljiva škoda.
ZJZP člen 44, 65, 65/1. ZZDej člen 41, 42, 43, 44. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - javni razpis
Merilo delovne izkušnje in referenca v razpisni dokumentaciji ni vsebinsko opredeljeno in ne vsebuje kriterijev oziroma meril za njihovo uporabo. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen četrti odstavek 48. člena ZJZP, saj gre za strogo formalnost postopka in merila niso v skladu s 44.d členom ZZDej.
Organ ni bil pristojen po vsebini odločati o tožnikovi zahtevi za odpis globe, saj te zahteve tožnik glede na materialni predpis (ZP-1) ni mogel vložiti.