zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 51, 51/1.
sodni izvedenec - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - ocena zahtevnosti mnenja - prekoračitev roka
Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Brez podlage so tudi pritožbene trditve v smeri, da bo izvedenec za odpravo napak in pomanjkljivosti dobil plačilo še enkrat. Izvedenec je do dodatnega plačila za izvedensko mnenje upravičen le pod pogoji iz 51. člena Pravilnika, po katerem izvedencu dodatno plačilo pripada, kadar mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče še ni terjalo od njega.
V skladu s prvim odstavkom 48. člena Pravilnika je “merilo“ pri odmeri nagrade za študij spisa njegov obseg, ne le obseg tiste dokumentacije v spisu, ki se nanaša na področje izvedenčevega dela oziroma stroke.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 92, 269. ZTLR člen 12, 28, 72, 72/3. ZUN člen 46. SZ člen 9. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 3.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - družbena lastnina s pravico uporabe - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - pravica do uporabe zemljišča - določitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - raba nepremičnine - dejanska posest - subjektivni (personalni) kriterij - lastniška in nelastniška posest - pripoznava tožbenega zahtevka - pogodba o priznanju lastninske pravice - odvzem stvari - odvzem nepremičnine iz posesti - lastninska tožba (rei vindicatio) - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - domneva dobre vere
Sodišče je pri odločitvi, ali predstavlja nepremičnina del funkcionalnega zemljišča k stanovanjem tožnikov, upoštevalo sedanjo in preteklo rabo nepremičnine, posest nepremičnine ter zavest in voljni element tožnikov.
URS člen 23. ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/1, 35/2.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Dejstvo, da je oškodovančeva hčerka zaposlena kot policistka na prekrškovnem organu, ni okoliščina, ki objektivno ne zagotavlja nepristranskega (poštenega) sojenja sodišča.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest nepremičnine - dobroverni pridobitelj - odvetniški stroški - začetek postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Glede na obstoječe pravne naslove za posest sporne nepremičnine ter trajajoče mirno in dobroverno izvrševanje posesti je bilo zahtevku na ugotovitev lastninske pravice pravilno ugodeno. Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določila takrat veljavnega ODZ in ZTLR o priposestvovanju, saj se je dvajsetletna priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo SPZ.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDSS-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Dokazano je, da je bil tožnik spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ker je imel v času preizkusa 0,58 mg alkohola na liter izdihanega zraka, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00011073
ZPP člen 11. ZIZ člen 15, 24. ZST-1 člen 34, 34/4. URS člen 23.
vlaganje pravnih sredstev - zloraba procesnih pravic in sodnega varstva - denarna kazen zaradi zlorabe pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Dolžnik ne uveljavlja pravnih sredstev z namenom, ker bi nasprotoval vsebinski odločitvi sodišča prve stopnje, temveč vlaga vloge zato, da podaljšuje postopek oziroma ga zavlačuje in odlaga ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zato cilj dolžnika ob vložitvi pravnih sredstev ni zgolj uresničitev dolžnikove ustavne pravice do sodnega varstva, temveč na vztrajanju pri napačnih stališčih, da postopek nima materialnopravne podlage in da dolžnik v postopku ne more nastopati na pasivni strani, pri čemer za te trditve ne navaja nobenih upravičenih razlogov. Dolžnikov cilj ob vlaganju pravnih sredstev tako ni zgolj ugotovitev utemeljenosti njegovih zahtevkov, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in na ta način poseganje v pravico upnika, ki ima pravico do poplačila. Zato dolžnik zlorablja institut vlaganja pravnih sredstev, denarna kazen zaradi zlorabe pravic pa je upravičena.
Storilec mora predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz-1, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili kaznivo dejanje z elementi pridobivanje protipravne premoženjske koristi, torej kaznivo dejanje z elementi kaznivih dejanj proti premoženju. Pravilno je tudi ugotovilo, da do poteka preizkusnega obdobja še niso bili izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Zato je predlog za odpust obveznosti utemeljeno zavrnilo.
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP je odločilno le, ali je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ali je obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja že izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Morda vložena zahteva za varstvo zakonitosti zato na odločitev ne more vplivati.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je mnenje komisije le procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije ni upravni akt, zoper katerega bi bilo dopustno posebno sodno varstvo. Pravilnost ugotovitev komisije pa je podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
Stranka mora konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Le v izjemnih primerih sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, dopušča omilitev te zahteve, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Če se je toženec skliceval na predlagano pričo, bi lahko (zlasti po odobritvi roka za podajo dodatnih navedb) navedel tudi, o katerih dejstvih bo izpovedovala. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec, s tem ko pravnorelevantnih dejstev kljub pozivu sodišča ni navedel, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Dokaza z zaslišanjem priče ob pomanjkljivi in pavšalni trditveni podlagi toženca sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ker je dokazni predlog obrazloženo in upravičeno zavrnjen, očitane procesne kršitve ni.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26.
notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - pogojna terjatev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Nastanek oziroma zapadlost upnikove denarne terjatve je v konkretni zadevi vezan na dolžnikovo neizpolnjevanje obveznosti iz predpogodbe, kar pomeni, da je upnikova terjatev po svoji vsebini pravzaprav bodoča pogojna terjatev, saj se mora uresničiti pogoj - neizpolnjevanje v predpogodbi dogovorjenih pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do sklenitve glavne prodajne pogodbe. Nastop pogoja pa je treba v izvršilnem postopku dokazati na način iz 26. člena ZIZ, da ima notarski zapis za takšno terjatev lastnost izvršilnega naslova.
ZD člen 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/3, 224. ZPP člen 205, 206.
prekinitev zapuščinske obravnave - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev revizije - sojenje v razumnem roku
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog, zaradi katerega bi sodišče prekinilo zapuščinski postopek, in sicer ne po določbah ZD ne po določbah ZPP. Če bo dedič z revizijo uspel, bo lahko svoje pravice iz zapuščine uveljavljal v skladu z določbo 224. člena ZD.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - trditveno in dokazno breme
Taksna obveznost nastane z vložitvijo pritožbe (18. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Obveznost plačila sodne takse za postopek o pritožbi ni odvisna od vprašanja, ali je pritožba utemeljena ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00011555
ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.
Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/4. ZPP člen 154, 154/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stroški postopka - načelo uspeha - prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - začetek stečaja
Ker že po zakonu velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, se izkaže, da je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, saj je z ugotovitvenim zahtevkom uspela v celoti.
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni ravnalo pravilno, ker je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78674/2015 z dne 2. 7. 2015, ki vsebuje dajatveni zahtevek, v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti vzdržalo v veljavi.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
pooblastitev manjšinskega delničarja za sklic skupščine - dnevni red skupščine
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlagatelj skladno z določbo tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 pogoje za sodno uveljavitev pooblastila za sklic skupščine delniške družbe izpolnil s tem, ko je na poslovodstvo nasprotne udeleženke dne 16. 6. 2017 naslovil pisno zahtevo za sklic skupščine, v njej pa v pisni obliki navedel dnevni red in predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča (na kar se poslovodstvo ni odzvalo in skupščine ni sklicalo). To pa kljub temu, da je v predlogu, ki ga je naslovil na sodišče prve stopnje eno točko dnevnega reda umaknil. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da predlagateljica v zahtevi, ki jo je predložila sodišču dne 22. 12. 2017, ne bi smela umakniti posamezne - v pozivu z dne 16. 6. 2017 sicer zapisane - točke dnevnega reda.
Izkaz nastanka škode ne more biti pogoj za podajo pisne zahteve za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 oziroma za sodno pridobitev pooblastila manjšinskih delničarjev za sklic skupščine iz četrtega odstavka 295. člena ZGD-1.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11, 12,13. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4.
spor o pristojnosti - slovensko sodišče - nesreča na smučišču - smučarska nesreča v tujini - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odgovornost upravljalca smučišča - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - odgovornost zavarovalnice - uporaba določb uredbe - pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - uporaba italijanskega prava - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - novela ZPP-E - pravdna stranka - statusna sprememba družbe - Uredba (ES) št. 864/2007 (Rim II) - uredba sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
V konkretnem sporu z mednarodnim elementom (smučarska nezgoda na smučišču v Italiji) je podana pristojnost slovenskega sodišča zoper upravljalca smuščiča, ni pa podana pristojnost zoper toženo zavarovalnico.