ZDR-1 člen 34, 35, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDSS-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Dokazano je, da je bil tožnik spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ker je imel v času preizkusa 0,58 mg alkohola na liter izdihanega zraka, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00011555
ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.
Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je mnenje komisije le procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije ni upravni akt, zoper katerega bi bilo dopustno posebno sodno varstvo. Pravilnost ugotovitev komisije pa je podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
Stranka mora konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Le v izjemnih primerih sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, dopušča omilitev te zahteve, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Če se je toženec skliceval na predlagano pričo, bi lahko (zlasti po odobritvi roka za podajo dodatnih navedb) navedel tudi, o katerih dejstvih bo izpovedovala. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec, s tem ko pravnorelevantnih dejstev kljub pozivu sodišča ni navedel, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Dokaza z zaslišanjem priče ob pomanjkljivi in pavšalni trditveni podlagi toženca sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ker je dokazni predlog obrazloženo in upravičeno zavrnjen, očitane procesne kršitve ni.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 140, 140/2, 143. URS člen 22, 23.
začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - prebivališče toženca - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje vabila na dejanski naslov - ugotavljanje dejanskega prebivališča - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - opravljanje procesnih dejanj - pravica do udeležbe v postopku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjavljanja pred sodiščem - pravica do kontradiktornosti
Pred postavitvijo začasnega zastopnika sodišče ni opravilo vseh potrebnih procesnih dejanj, na podlagi katerih bi lahko pridobilo podatke o bivališču toženca in mu na ta način omogočilo sodelovanje v postopku. Sodišče bi moralo sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca pred upravnim organom, še posebej iz razloga, ker je ugotovilo, da je bil zaposlen v družbi s sedežem v Ljubljani.
Sodišče mora odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, utemeljiti s tehtanjem med pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in pravico do izjavljanja.
Ko gre za položaj z neznanim prebivališčem, se sodišče pri postavitvi začasnega zastopnika ne sme zadovoljiti že z okoliščino, da tožbe ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom "neznan" ali "odseljen".
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest nepremičnine - dobroverni pridobitelj - odvetniški stroški - začetek postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Glede na obstoječe pravne naslove za posest sporne nepremičnine ter trajajoče mirno in dobroverno izvrševanje posesti je bilo zahtevku na ugotovitev lastninske pravice pravilno ugodeno. Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določila takrat veljavnega ODZ in ZTLR o priposestvovanju, saj se je dvajsetletna priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo SPZ.
Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je bil toženec odsoten do 12. 3. 2017 oziroma 13. 3. 2017 ter da tožbe dne 24. 2. 2017 ni prejel, ne vpliva na zaključek o pravilnosti vročitve tožbe v odgovor. Pritožbeno namreč ni sporno, da je bilo pisanje po poteku roka za dvig puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke dne 27. 2. 2017. Glede na navedeno pritožbene trditve, da tožena stranka zaradi odsotnosti o poštni pošiljki ni bila obveščena, na presojo pravilnosti vročitve ne morejo vplivati, saj se je tožena stranka imela možnost s tožbo seznaniti, ker ji je bila puščena v hišnem nabiralniku. Pritožbeno sodišče zato glede na zgoraj navedeno in dejstvo, da je bilo obvestilo o prispelem pisanju puščeno v hišnem predalčniku dne 9. 2. 2017, sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP s fikcijo vročitve na dan 24. 2. 2017.
URS člen 23. ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/1, 35/2.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Dejstvo, da je oškodovančeva hčerka zaposlena kot policistka na prekrškovnem organu, ni okoliščina, ki objektivno ne zagotavlja nepristranskega (poštenega) sojenja sodišča.
objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - mokra in spolzka tla - mokra tla kot nevarna stvar - padec na mokrih in splozkih tleh - padec na mokrih ploščicah - dolžna skrbnost - profesionalna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti
Toženka je v ugotovljenih okoliščinah, tudi v okviru profesionalne skrbnosti, storila dovolj, da je ohranila normalnost pohodne površine. Bistvenega očitka, da so gostje v lokal vnašali sneg, ki se je tam topil, tožnica ni izkazala, terasa je bila primerno očiščena, pred vhodom položen predpražnik, prostor pa ogrevan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00011273
ZVPot člen 37, 37a, 37b. OZ člen 299, 347, 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/2. ZPP člen 7, 212.
podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del - znižanje plačila - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija napak - pravočasno obvestilo o napaki - nesklepčen pobotni ugovor - ugovor zastaranja obresti - zakonske zamudne obresti - akcesorna terjatev - trditveno in dokazno breme
Naročnik se je zahtevku izvajalke upiral s pobotnim ugovorom za znižanja plačila po podjemni pogodbi, ne da bi pravočasno grajal stvarne napake glede izvršenega posla. Pravočasno obvestilo o napakah je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Sicer izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha.
Ni utemeljen ugovor glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti s sklicevanjem na 347. člen OZ, saj v obravnavanem primeru vtoževane zamudne obresti predstavljajo zgolj akcesorno terjatev h glavni terjatvi. Navedeni ugovor bi bil relevanten le, če bi plačilo zakonskih zamudnih obresti tožnica vtoževala kot samostojno terjatev.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti določbe ZPP niti določbe ZDSS-1 ne dajejo podlage za ponovni odstop zadeve, v kateri je odločal zakoniti sodnik na sedežu Delovnega sodišča v A. zaradi izločitve sodnikov iz Oddelka v B., na Oddelek v B.. Kadrovske spremembe na oddelku, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niso utemeljen razlog za takšno odločitev, v takšnem primeru, kot je obravnavani, pa tudi sklicevanje na ekonomičnost postopka ne pride v poštev, ker je bil zakoniti sodnik določen na podlagi odločitve predsednika sodišča Delovnega sodišča v A. o izločitvi sodnikov zunanjega oddelka.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo ni sprejelo dokaznega sklepa glede dokaznih predlogov - spornih listin, ki jih je tožnica priložila k pripravljalni vlogi, toženki pa sta ugovarjali prekluzijo. Dopustno je, da se dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo (287. člen ZPP) v sodbi dopolni. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, katere dokaze je izvedlo, s čimer je smiselno zavrnilo tudi navedeni ugovor toženk. Sicer pa se na sporne listine pri oblikovanju dokazne ocene niti ni posebej sklicevalo. Dejstvo, da dokaznega sklepa o dopustitvi izvedbe navedenih listinskih dokazov ni sprejelo do konca glavne obravnave, ne vpliva na zakonitost sodbe.
Iz povzetka ocenjevalnega poročila ne izhaja, da bi sodni cenilec upošteval predpostavko prisilne prodaje. Ravno do takšne prodaje vodi obravnavani izvršilni postopek. Zato povzetek ocenjevalnega poročila ni realen izkaz ocene vrednosti in dolžnik ni izkazal, da predlagana nepremičnina, v naravi restavracija zadošča za poplačilo terjatve.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - trditveno in dokazno breme
Taksna obveznost nastane z vložitvijo pritožbe (18. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Obveznost plačila sodne takse za postopek o pritožbi ni odvisna od vprašanja, ali je pritožba utemeljena ali ne.
zamudna sodba - poslovni razlog - fikcija vročitve - sodna razveza - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
V zvezi s sporno vročitvijo, ki jo je opravil vročevalec - poštni uslužbenec, tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov, čeprav bi bilo le z morebitnim zaslišanjem vročevalca (po predhodnih poizvedbah na pošti) mogoče preveriti, kako je potekala vročitev sporne pošiljke in ali in kje je bilo puščeno obvestilo. Zato ob pomanjkanju ustreznih dokaznih predlogov glede na podatke v spisu ni utemeljenega razloga za dvom v pravilnost vročitve, ki jo potrjujejo podatki in zapisi vročevalca na vrnjeni sodni pošiljki.
Sodišče prve stopnje je za resnična štelo zlasti naslednja odločilna dejstva: da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožena stranka potrebuje trenerja, zaposlenega za delovni čas 40 ur tedensko; da tožena stranka nima več finančnih težav, zaradi katerih bi morala kršiti stroške (kot je navedeno v izpodbijani odpovedi), saj ima najboljše finančne rezultate v zadnjih letih,... Na podlagi teh dejstev, ki izhajajo iz navedb v tožbi, ki se štejejo za priznana, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da utemeljen poslovni razlog - niti ekonomski niti organizacijski - ni izkazan in da je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 240, 240/3, 299, 299/5, 299a.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni stečajni postopek - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - namenska razlaga - sistematična razlaga - prijava izločitvenih pravic - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - primerna začasna odredba
Začasno odredbo po 240. členu ZFPPIPP je mogoče izdati le v predhodnem stečajnem postopku. To potrjujeta tako namenska kot sistematična razlaga te določbe. 240. člen ZFPPIPP je umeščen med določbe, ki urejajo postopek do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Že iz same vsebine besedila tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP izhaja, da je začasna odredba po 240. členu ZFPPIPP dovoljena le v predhodnem postopku ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval vse svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba, s katero naj bi se dolžniku prepovedala odtujitev ali obremenitev spornih nepremičnin, ne meri na zavarovanje upničine denarne terjatve za plačilo zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, saj prodajo preprečuje. Predlagana začasna odredba zato ni primerna za zavarovanje upničine denarne terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.
V kolikor je prodaja nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, že opravljena, začasna odredba v zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev izločitvene pravice ni več mogoča.
Z določitvijo deleža na skupnem premoženju kot celoti še ni vzpostavljena solastnina na posameznih stvareh.
Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota), ne pa da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini, ki praviloma do razdružitve niti ni določen.