• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 26
  • >
  • >>
  • 181.
    VDSS Sodba Pdp 939/2017
    18.4.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00014535
    ZDR-1 člen 34, 35, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDSS-1 člen 51.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
    Dokazano je, da je bil tožnik spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ker je imel v času preizkusa 0,58 mg alkohola na liter izdihanega zraka, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • 182.
    VSL Sodba I Cp 1863/2017
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00011555
    ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
    odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
    Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.

    Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
  • 183.
    VDSS Sodba Pdp 72/2018
    18.4.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011993
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118.
    hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
    Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
  • 184.
    VDSS Sklep Pdp 582/2017
    18.4.2018
    DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VDS00012757
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/4.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - III. kategorija invalidnosti
    Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.

    Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je mnenje komisije le procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije ni upravni akt, zoper katerega bi bilo dopustno posebno sodno varstvo. Pravilnost ugotovitev komisije pa je podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
  • 185.
    VSL Sodba I Cp 2663/2017
    18.4.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00010918
    OZ člen 82, 82/1, 82/2, 417, 417/2, 418, 418/1, 1017, 1017/2. ZPP člen 7, 212, 287.
    pogodba o odstopu terjatev - pogodba o finančnem leasingu - poroštvena pogodba - solidarno poroštvo - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - razlaga nejasnih določil pogodbe
    Stranka mora konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Le v izjemnih primerih sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, dopušča omilitev te zahteve, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Če se je toženec skliceval na predlagano pričo, bi lahko (zlasti po odobritvi roka za podajo dodatnih navedb) navedel tudi, o katerih dejstvih bo izpovedovala. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec, s tem ko pravnorelevantnih dejstev kljub pozivu sodišča ni navedel, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Dokaza z zaslišanjem priče ob pomanjkljivi in pavšalni trditveni podlagi toženca sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ker je dokazni predlog obrazloženo in upravičeno zavrnjen, očitane procesne kršitve ni.
  • 186.
    VSL Sklep IV Cp 651/2018
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00011318
    ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 140, 140/2, 143. URS člen 22, 23.
    začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - prebivališče toženca - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje vabila na dejanski naslov - ugotavljanje dejanskega prebivališča - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - opravljanje procesnih dejanj - pravica do udeležbe v postopku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjavljanja pred sodiščem - pravica do kontradiktornosti
    Pred postavitvijo začasnega zastopnika sodišče ni opravilo vseh potrebnih procesnih dejanj, na podlagi katerih bi lahko pridobilo podatke o bivališču toženca in mu na ta način omogočilo sodelovanje v postopku. Sodišče bi moralo sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca pred upravnim organom, še posebej iz razloga, ker je ugotovilo, da je bil zaposlen v družbi s sedežem v Ljubljani.

    Sodišče mora odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, utemeljiti s tehtanjem med pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in pravico do izjavljanja.

    Ko gre za položaj z neznanim prebivališčem, se sodišče pri postavitvi začasnega zastopnika ne sme zadovoljiti že z okoliščino, da tožbe ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom "neznan" ali "odseljen".
  • 187.
    VSL Sodba II Cp 2490/2017
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00011589
    ZTLR člen 28.
    ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest nepremičnine - dobroverni pridobitelj - odvetniški stroški - začetek postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
    Glede na obstoječe pravne naslove za posest sporne nepremičnine ter trajajoče mirno in dobroverno izvrševanje posesti je bilo zahtevku na ugotovitev lastninske pravice pravilno ugodeno. Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določila takrat veljavnega ODZ in ZTLR o priposestvovanju, saj se je dvajsetletna priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo SPZ.
  • 188.
    VSC Sodba Cp 528/2017
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00012076
    ZPP člen 142, 142/4, 318.
    zamudna sodba - fikcija vročitve
    Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je bil toženec odsoten do 12. 3. 2017 oziroma 13. 3. 2017 ter da tožbe dne 24. 2. 2017 ni prejel, ne vpliva na zaključek o pravilnosti vročitve tožbe v odgovor. Pritožbeno namreč ni sporno, da je bilo pisanje po poteku roka za dvig puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke dne 27. 2. 2017. Glede na navedeno pritožbene trditve, da tožena stranka zaradi odsotnosti o poštni pošiljki ni bila obveščena, na presojo pravilnosti vročitve ne morejo vplivati, saj se je tožena stranka imela možnost s tožbo seznaniti, ker ji je bila puščena v hišnem nabiralniku. Pritožbeno sodišče zato glede na zgoraj navedeno in dejstvo, da je bilo obvestilo o prispelem pisanju puščeno v hišnem predalčniku dne 9. 2. 2017, sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP s fikcijo vročitve na dan 24. 2. 2017.
  • 189.
    VSL Sklep PRrp 14/2018
    18.4.2018
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00010784
    URS člen 23. ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/1, 35/2.
    krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
    Dejstvo, da je oškodovančeva hčerka zaposlena kot policistka na prekrškovnem organu, ni okoliščina, ki objektivno ne zagotavlja nepristranskega (poštenega) sojenja sodišča.
  • 190.
    VSL Sodba I Cp 2797/2017
    18.4.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00011592
    OZ člen 131, 131/1, 131/2.
    objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - mokra in spolzka tla - mokra tla kot nevarna stvar - padec na mokrih in splozkih tleh - padec na mokrih ploščicah - dolžna skrbnost - profesionalna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti
    Toženka je v ugotovljenih okoliščinah, tudi v okviru profesionalne skrbnosti, storila dovolj, da je ohranila normalnost pohodne površine. Bistvenega očitka, da so gostje v lokal vnašali sneg, ki se je tam topil, tožnica ni izkazala, terasa je bila primerno očiščena, pred vhodom položen predpražnik, prostor pa ogrevan.
  • 191.
    VSL Sodba I Cp 609/2018
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00011273
    ZVPot člen 37, 37a, 37b. OZ člen 299, 347, 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/2. ZPP člen 7, 212.
    podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del - znižanje plačila - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija napak - pravočasno obvestilo o napaki - nesklepčen pobotni ugovor - ugovor zastaranja obresti - zakonske zamudne obresti - akcesorna terjatev - trditveno in dokazno breme
    Naročnik se je zahtevku izvajalke upiral s pobotnim ugovorom za znižanja plačila po podjemni pogodbi, ne da bi pravočasno grajal stvarne napake glede izvršenega posla. Pravočasno obvestilo o napakah je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Sicer izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha.

    Ni utemeljen ugovor glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti s sklicevanjem na 347. člen OZ, saj v obravnavanem primeru vtoževane zamudne obresti predstavljajo zgolj akcesorno terjatev h glavni terjatvi. Navedeni ugovor bi bil relevanten le, če bi plačilo zakonskih zamudnih obresti tožnica vtoževala kot samostojno terjatev.
  • 192.
    VSL Sodba I Cp 2462/2017
    18.4.2018
    POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00011428
    OZ člen 948, 948/2.
    zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
    Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.

    Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
  • 193.
    VDSS Sklep Pdp 303/2018
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00012045
    ZPP člen 356.. Sodni red (1995) člen 159.
    stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - izločitev sodnika - odstop zadeve
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti določbe ZPP niti določbe ZDSS-1 ne dajejo podlage za ponovni odstop zadeve, v kateri je odločal zakoniti sodnik na sedežu Delovnega sodišča v A. zaradi izločitve sodnikov iz Oddelka v B., na Oddelek v B.. Kadrovske spremembe na oddelku, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niso utemeljen razlog za takšno odločitev, v takšnem primeru, kot je obravnavani, pa tudi sklicevanje na ekonomičnost postopka ne pride v poštev, ker je bil zakoniti sodnik določen na podlagi odločitve predsednika sodišča Delovnega sodišča v A. o izločitvi sodnikov zunanjega oddelka.
  • 194.
    VSM Sklep II Kp 4797/2018
    18.4.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010886
    ZKP člen 76, 76/3.
    zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
    Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.
  • 195.
    VDSS Sodba Pdp 38/2018
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00013089
    ZDR-1 člen 111.. ZPP člen 287.. OZ člen 368.
    plača - nadurno delo - dokazni sklep - zastaranje
    Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo ni sprejelo dokaznega sklepa glede dokaznih predlogov - spornih listin, ki jih je tožnica priložila k pripravljalni vlogi, toženki pa sta ugovarjali prekluzijo. Dopustno je, da se dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo (287. člen ZPP) v sodbi dopolni. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, katere dokaze je izvedlo, s čimer je smiselno zavrnilo tudi navedeni ugovor toženk. Sicer pa se na sporne listine pri oblikovanju dokazne ocene niti ni posebej sklicevalo. Dejstvo, da dokaznega sklepa o dopustitvi izvedbe navedenih listinskih dokazov ni sprejelo do konca glavne obravnave, ne vpliva na zakonitost sodbe.
  • 196.
    VSC Sklep II Ip 96/2018
    18.4.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00011700
    ZIZ člen 34, 34/2.
    predlog za omejitev izvršbe - cenilno poročilo
    Iz povzetka ocenjevalnega poročila ne izhaja, da bi sodni cenilec upošteval predpostavko prisilne prodaje. Ravno do takšne prodaje vodi obravnavani izvršilni postopek. Zato povzetek ocenjevalnega poročila ni realen izkaz ocene vrednosti in dolžnik ni izkazal, da predlagana nepremičnina, v naravi restavracija zadošča za poplačilo terjatve.
  • 197.
    VSL Sklep I Cp 504/2018
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00010748
    ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 34a, 34a/1.
    plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - trditveno in dokazno breme
    Taksna obveznost nastane z vložitvijo pritožbe (18. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Obveznost plačila sodne takse za postopek o pritožbi ni odvisna od vprašanja, ali je pritožba utemeljena ali ne.
  • 198.
    VDSS Sodba Pdp 955/2017
    18.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00014544
    ZPP člen 133, 142, 277, 318.. ZDR-1 člen 89, 118.
    zamudna sodba - poslovni razlog - fikcija vročitve - sodna razveza - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
    V zvezi s sporno vročitvijo, ki jo je opravil vročevalec - poštni uslužbenec, tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov, čeprav bi bilo le z morebitnim zaslišanjem vročevalca (po predhodnih poizvedbah na pošti) mogoče preveriti, kako je potekala vročitev sporne pošiljke in ali in kje je bilo puščeno obvestilo. Zato ob pomanjkanju ustreznih dokaznih predlogov glede na podatke v spisu ni utemeljenega razloga za dvom v pravilnost vročitve, ki jo potrjujejo podatki in zapisi vročevalca na vrnjeni sodni pošiljki.

    Sodišče prve stopnje je za resnična štelo zlasti naslednja odločilna dejstva: da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožena stranka potrebuje trenerja, zaposlenega za delovni čas 40 ur tedensko; da tožena stranka nima več finančnih težav, zaradi katerih bi morala kršiti stroške (kot je navedeno v izpodbijani odpovedi), saj ima najboljše finančne rezultate v zadnjih letih,... Na podlagi teh dejstev, ki izhajajo iz navedb v tožbi, ki se štejejo za priznana, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da utemeljen poslovni razlog - niti ekonomski niti organizacijski - ni izkazan in da je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 199.
    VSL sklep Cst 162/2018
    18.4.2018
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00011464
    ZFPPIPP člen 131, 131/1, 240, 240/3, 299, 299/5, 299a.
    stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni stečajni postopek - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - namenska razlaga - sistematična razlaga - prijava izločitvenih pravic - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - primerna začasna odredba
    Začasno odredbo po 240. členu ZFPPIPP je mogoče izdati le v predhodnem stečajnem postopku. To potrjujeta tako namenska kot sistematična razlaga te določbe. 240. člen ZFPPIPP je umeščen med določbe, ki urejajo postopek do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Že iz same vsebine besedila tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP izhaja, da je začasna odredba po 240. členu ZFPPIPP dovoljena le v predhodnem postopku ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval vse svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba, s katero naj bi se dolžniku prepovedala odtujitev ali obremenitev spornih nepremičnin, ne meri na zavarovanje upničine denarne terjatve za plačilo zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, saj prodajo preprečuje. Predlagana začasna odredba zato ni primerna za zavarovanje upničine denarne terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.

    V kolikor je prodaja nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, že opravljena, začasna odredba v zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev izločitvene pravice ni več mogoča.
  • 200.
    VSL Sklep I Cp 807/2018
    18.4.2018
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00011405
    ZIZ člen 272, 273. ZZZDR člen 57, 57/1, 59, 59/1, 60.
    začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - delitev skupnega premoženja - skupna lastnina zakoncev - načelo sorazmernosti
    Z določitvijo deleža na skupnem premoženju kot celoti še ni vzpostavljena solastnina na posameznih stvareh.

    Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota), ne pa da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini, ki praviloma do razdružitve niti ni določen.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 26
  • >
  • >>