ZFPPIPP člen 131, 131/1, 240, 240/3, 299, 299/5, 299a.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni stečajni postopek - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - namenska razlaga - sistematična razlaga - prijava izločitvenih pravic - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - primerna začasna odredba
Začasno odredbo po 240. členu ZFPPIPP je mogoče izdati le v predhodnem stečajnem postopku. To potrjujeta tako namenska kot sistematična razlaga te določbe. 240. člen ZFPPIPP je umeščen med določbe, ki urejajo postopek do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Že iz same vsebine besedila tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP izhaja, da je začasna odredba po 240. členu ZFPPIPP dovoljena le v predhodnem postopku ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval vse svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba, s katero naj bi se dolžniku prepovedala odtujitev ali obremenitev spornih nepremičnin, ne meri na zavarovanje upničine denarne terjatve za plačilo zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, saj prodajo preprečuje. Predlagana začasna odredba zato ni primerna za zavarovanje upničine denarne terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.
V kolikor je prodaja nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, že opravljena, začasna odredba v zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev izločitvene pravice ni več mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00011555
ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.
Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 51, 51/1.
sodni izvedenec - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - ocena zahtevnosti mnenja - prekoračitev roka
Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Brez podlage so tudi pritožbene trditve v smeri, da bo izvedenec za odpravo napak in pomanjkljivosti dobil plačilo še enkrat. Izvedenec je do dodatnega plačila za izvedensko mnenje upravičen le pod pogoji iz 51. člena Pravilnika, po katerem izvedencu dodatno plačilo pripada, kadar mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče še ni terjalo od njega.
V skladu s prvim odstavkom 48. člena Pravilnika je “merilo“ pri odmeri nagrade za študij spisa njegov obseg, ne le obseg tiste dokumentacije v spisu, ki se nanaša na področje izvedenčevega dela oziroma stroke.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - trditveno in dokazno breme
Taksna obveznost nastane z vložitvijo pritožbe (18. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Obveznost plačila sodne takse za postopek o pritožbi ni odvisna od vprašanja, ali je pritožba utemeljena ali ne.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11, 12,13. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4.
spor o pristojnosti - slovensko sodišče - nesreča na smučišču - smučarska nesreča v tujini - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odgovornost upravljalca smučišča - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - odgovornost zavarovalnice - uporaba določb uredbe - pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - uporaba italijanskega prava - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - novela ZPP-E - pravdna stranka - statusna sprememba družbe - Uredba (ES) št. 864/2007 (Rim II) - uredba sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
V konkretnem sporu z mednarodnim elementom (smučarska nezgoda na smučišču v Italiji) je podana pristojnost slovenskega sodišča zoper upravljalca smuščiča, ni pa podana pristojnost zoper toženo zavarovalnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011891
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. SPZ člen 48. OZ člen 131, 190.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povračilni zahtevek - neupravičena pridobitev - odškodninska podlaga - povrnitev škode - vzrok selitve - selitev stranke - arbitrarnost - pravno relevantna dejstva - opredelitev do odločilnih dejstev - dokazna ocena - obrazloženost sodbe - kriterij obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pritožbe - dvom v nepristranost sodnika - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Sodna odločba mora biti utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti in logično vzdržno dokazno oceno (8. člen ZPP). Če ne vsebuje ugotovitev o zatrjevanih pravno relevantnih dejstvih in odgovorov na relevantne trditve strank, je sodba arbitrarna.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - plačilo obrokov leasinga - vrednost vozila - dokazovanje - izvedenec
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica povzetim toženčevim pravno relevantnim navedbam ni konkretizirano ter obrazloženo ugovarjala in tudi ni ponudila dokazov, ki bi ovrgli toženčeve trditve, češ da si ni prizadevala za čim hitrejšo prodajo po najvišji možni ceni, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko od toženčevih obveznostih ni odštelo zneska 3.000,00 EUR, ki naj bi ga tožnica dosegla s prodajo vozila, ampak znesek realne tržne vrednosti vozila, ki ga je izračunal izvedenec. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča iz istih razlogov pri izračunu toženčevih preostalih obveznosti po odpovedani pogodbi o finančnem leasingu treba slediti tudi toženčevim prizadejanjem za upoštevanje tržne vrednosti spornega vozila iz leta 2008, ki znaša 10.900,00 EUR, in ne tiste iz leta 2009 v višini 9.200,00 EUR, kot je to, po prepričanju pritožbenega sodišča, zmotno storilo sodišče prve stopnje.
pooblastitev manjšinskega delničarja za sklic skupščine - dnevni red skupščine
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlagatelj skladno z določbo tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 pogoje za sodno uveljavitev pooblastila za sklic skupščine delniške družbe izpolnil s tem, ko je na poslovodstvo nasprotne udeleženke dne 16. 6. 2017 naslovil pisno zahtevo za sklic skupščine, v njej pa v pisni obliki navedel dnevni red in predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča (na kar se poslovodstvo ni odzvalo in skupščine ni sklicalo). To pa kljub temu, da je v predlogu, ki ga je naslovil na sodišče prve stopnje eno točko dnevnega reda umaknil. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da predlagateljica v zahtevi, ki jo je predložila sodišču dne 22. 12. 2017, ne bi smela umakniti posamezne - v pozivu z dne 16. 6. 2017 sicer zapisane - točke dnevnega reda.
Izkaz nastanka škode ne more biti pogoj za podajo pisne zahteve za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 oziroma za sodno pridobitev pooblastila manjšinskih delničarjev za sklic skupščine iz četrtega odstavka 295. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00011073
ZPP člen 11. ZIZ člen 15, 24. ZST-1 člen 34, 34/4. URS člen 23.
vlaganje pravnih sredstev - zloraba procesnih pravic in sodnega varstva - denarna kazen zaradi zlorabe pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Dolžnik ne uveljavlja pravnih sredstev z namenom, ker bi nasprotoval vsebinski odločitvi sodišča prve stopnje, temveč vlaga vloge zato, da podaljšuje postopek oziroma ga zavlačuje in odlaga ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zato cilj dolžnika ob vložitvi pravnih sredstev ni zgolj uresničitev dolžnikove ustavne pravice do sodnega varstva, temveč na vztrajanju pri napačnih stališčih, da postopek nima materialnopravne podlage in da dolžnik v postopku ne more nastopati na pasivni strani, pri čemer za te trditve ne navaja nobenih upravičenih razlogov. Dolžnikov cilj ob vlaganju pravnih sredstev tako ni zgolj ugotovitev utemeljenosti njegovih zahtevkov, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in na ta način poseganje v pravico upnika, ki ima pravico do poplačila. Zato dolžnik zlorablja institut vlaganja pravnih sredstev, denarna kazen zaradi zlorabe pravic pa je upravičena.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravdna stranka lahko predlaga nadaljevanje postopka že pred pretekom trimesečnega zakonskega roka. Drugi odstavek 210. člena ZPP določa (le), da preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. Iz te določbe ne izhaja, da pravdna stranka pred tem časovnim obdobjem ne sme predlagati nadaljevanja postopka, kot je to določal prejšnji ZPP-76.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010678
SZ-1 člen 42, 42/1. SPZ člen 11, 11/1.
vplačilo v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - nepremičnina - rezervni sklad - poseben transakcijski račun
Vodenje sredstev računa rezervnega sklada ureja 42. člen SZ-1, po katerem mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Zakon predpisuje vodenje sredstev na posebnem transakcijskem računu, pri čemer pa ne postavlja pogoja, da bi bili imetniki tega transakcijskega računa etažni lastniki in ne upravnik.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011912
ZKP člen 129a, 129a/3.
zapor ob koncu tedna - zavrženje predloga
Ker so razlogi, ki jih navaja zagovornik, torej že bili predmet presoje tako prvostopnega kot drugostopnega sodišča, ko je to obravnavalo prvi predlog zagovornika za prestajanje kazni zapora obsojenca z zaporom ob koncu tedna, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ponovno navajanje istih razlogov kaže, da so ti razlogi očitno neutemeljeni, glede na to, da zagovornik s prvim predlogom ni uspel.
ZDZdr člen 8, 39, 66, 67, 67/3. URS člen 19, 35, 51.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v ustavne pravice posameznika - izjemni primer - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nujnost in sorazmernost ukrepa - pravnomočnost izpodbijane odločitve - učinek pravnomočnega sklepa - vročanje udeležencem postopka
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode, pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj vročitev udeležencem iz 66. člena ZDZdr še ni izkazana, zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi zagovornice. Učinek pravnomočnosti sklepa pa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vsem udeležencem ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitni pritožbi katerega od udeležencev.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kazenska evidenca - rok za izbris obsodbe - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti
Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, predlogu za odpust obveznosti ni mogoče ugoditi.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-9, 270/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - predlog za podaljšanje sodnega roka - ponoven predlog - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - sklep procesnega vodstva - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožbene novote
Sodišče lahko sodno določeni rok podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
Mandatno razmerje med pooblaščencem in stranko je zaupne narave, zato je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s svojo stranko. Tako je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o ponovnem predlogu za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev še ni pravnomočna. Sklep o (ne) podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe. Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev. Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ponovnega predloga za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede ne podaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o ponovnem predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel.
spor majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - prekluzija - število pripravljalnih vlog - dovoljenost pritožbe - pravni interes - sporna dejstva - dokazno breme - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
V konkretnem primeru je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka z navedbami glede dogovora o zmanjšanju računa za 1.700,00 EUR prekludirana, saj je dejstva o tem navedla že v prvi pripravljalni vlogi in o zatrjevanem dogovoru predložila listinski dokaz. Po ugovoru tožeče stranke, da tak dogovor ni obstajal, pa je svoje navedbe le še dodatno konkretizirala v drugi pripravljalni vlogi.
predlog za taksno oprostitev - podatki o prometu na transakcijskem računu - izterjava neplačane sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da bi sodišče moralo pridobiti tudi podatke na TR računu, za kar je tožena stranka sodišču dala soglasje. Zadošča namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima tožena stranka odprt transakcijski račun, na katerem niso zabeležene neporavnane obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011173
KZ-1 člen 7, 263, 263/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-6, 371/1-11, 373.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - časovna veljavnost kazenskega zakona - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - dokazna ocena - o dvomu v korist obdolženca - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - zakon, milejši za storilca
V času storitve kaznivega dejanja (1. 6. 2013) je za obdolženca veljal KZ-1B, ki je za obravnavano kaznivo dejanje predpisoval kazen zapora do treh let. Z novelo KZ-1C, ki je stopila v veljavo dne 20. 10. 2015, je bila za obravnavano kaznivo dejanje predpisana višja kazen, in sicer zapor do štirih let in denarna kazen, kar pomeni, da kasnejši zakon za obdolženca ni milejši. Ob obvezni uporabi milejšega kazenskega zakona je tako najvišja zagrožena kazen še vedno do treh let zapora, s čemer je podana pristojnost okrajnega sodišča.
vloga, sposobna za obravnavanje - poziv sodišča prekluzivni rok - fiksni rok - poprava in dopolnitev tožbe - pasivnost stranke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - prepozna dopolnitev tožbe
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožničino nepopolno tožbo, ki je tudi v dodatnem roku ni ustrezno popravila, zavrglo. Tožba ni bila sposobna za obravnavo in jo je sodišče prve stopnje moralo zavreči. Tega tožnica tudi ne more sanirati v pritožbi, saj je bil pozivni rok fiksno določen, tožnica pa tudi ni zaprosila za njegovo podaljšanje.