ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/2. ZOdv člen 12, 12/1, 12/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - razlogi za zamudo - opravičeni razlogi za zamudo - zagovornik - pooblastilo za zastopanje - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila
Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010763
ZJN-2 člen 29, 29/6. ZPP člen 7, 212.
javno naročanje - postopek javnega naročila - postopek s pogajanji brez predhodne objave - nepopolni razlogi - dokazno breme - zastaranje - nepredvidljive okoliščine
V skladu s sodno prakso Sodišča EU in slovenskih sodišč sta se oblikovali dve pravili, ki ju je treba upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo tak postopek, je treba razlagati restriktivno; dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki opravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se nanje sklicuje, torej na naročniku (tu toženi stranki).
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili kaznivo dejanje z elementi pridobivanje protipravne premoženjske koristi, torej kaznivo dejanje z elementi kaznivih dejanj proti premoženju. Pravilno je tudi ugotovilo, da do poteka preizkusnega obdobja še niso bili izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Zato je predlog za odpust obveznosti utemeljeno zavrnilo.
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP je odločilno le, ali je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ali je obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja že izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Morda vložena zahteva za varstvo zakonitosti zato na odločitev ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00011555
ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.
Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
OZ člen 190, 190/1, 191, 197. ZD člen 142, 142/1. SPZ člen 95, 96.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - domska oskrba - pravna podlaga - stroški obnove nepremičnine - obogatitveni princip - materialno procesno vodstvo - plačilo stroškov elektrike - plačilo stroškov upravljanja - verzijski zahtevek
Tožnik ima prav, da mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen (pravilo iura novit curia), zato bi moralo, ko je ugotovilo, da pravni temelj za izpolnitveno ravnanje ni obstajal, uporabiti določbo prvega odstavka 190. člena OZ, v povezavi s prvim odstavkom 142. člena ZD.
Ker je bil predmet preizkusa izpodbijanega sklepa le pravilnost ugotovitve o prepozno vloženi pritožbi, pritožnik s pritožbeno trditvijo o plačilu sodne takse za pritožbo in nepravilnem sklepanju sodišča o umiku pritožbe zaradi neplačila sodne takse ne more uspeti, ker presoja pravilnosti sklepa presega domet pritožbenega preizkusa v obravnavani fazi postopka.
Iz povzetka ocenjevalnega poročila ne izhaja, da bi sodni cenilec upošteval predpostavko prisilne prodaje. Ravno do takšne prodaje vodi obravnavani izvršilni postopek. Zato povzetek ocenjevalnega poročila ni realen izkaz ocene vrednosti in dolžnik ni izkazal, da predlagana nepremičnina, v naravi restavracija zadošča za poplačilo terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011241
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 108, 137, 137/1. OZ člen 168, 168/3, 190, 239.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - odškodninska terjatev - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - nastanek škode - izgubljeni dobiček - pomanjkljiva trditvena podlaga - sklepčnost zahtevka - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev predloga za izvršbo - individualizacija terjatve - identifikacija tožbenega zahtevka - bistvene sestavine tožbe - odpoved in preklic pooblastila - naznanitev preklica ali odpovedi pooblastila sodišču
Postopek v konkretnem primeru se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, takšen predlog pa se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ker predlog za izvršbo ne vsebuje vseh obveznih sestavin tožbe v pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje s pozivom tožeči stranki, da predlog popravi oziroma dopolni z individualizacijo terjatve, ravnalo pravilno. Identifikacija zahtevka z navedbo vseh pravotvornih dejstev namreč predstavlja bistveno sestavino tožbe, da je ta sposobna za obravnavo, hkrati pa šele ustrezno individualizirana terjatev nasprotni stranki omogoča, da se v postopku učinkovito brani.
Procesni učinek odpovedi pooblastila postopkovna pravila navezujejo na trenutek naznanitve sodišču.
Za obstoj (poslovne) odškodninske odgovrnosti morajo biti skupno izpolnjeni štirje elementi: protipravno ravnanje, odgovornost za nastalo škodo, pravno priznana škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Kadar ni izpolnjen samo eden izmed njih, odškodninska odgovornost ni podana. Da bo stranka s tovrstnim zahtevkom uspela mora torej zatrjevati (in dokazati) vse štiri elemente in če ji to ne uspe, je njen zahtevek nesklepčen ter ga je potrebno zavrniti.
Izgubljeni dobiček predstavlja preprečitev povečanja premoženja, pri njegovi oceni pa se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Opredeli se kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00011273
ZVPot člen 37, 37a, 37b. OZ člen 299, 347, 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/2. ZPP člen 7, 212.
podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del - znižanje plačila - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija napak - pravočasno obvestilo o napaki - nesklepčen pobotni ugovor - ugovor zastaranja obresti - zakonske zamudne obresti - akcesorna terjatev - trditveno in dokazno breme
Naročnik se je zahtevku izvajalke upiral s pobotnim ugovorom za znižanja plačila po podjemni pogodbi, ne da bi pravočasno grajal stvarne napake glede izvršenega posla. Pravočasno obvestilo o napakah je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Sicer izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha.
Ni utemeljen ugovor glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti s sklicevanjem na 347. člen OZ, saj v obravnavanem primeru vtoževane zamudne obresti predstavljajo zgolj akcesorno terjatev h glavni terjatvi. Navedeni ugovor bi bil relevanten le, če bi plačilo zakonskih zamudnih obresti tožnica vtoževala kot samostojno terjatev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012806
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 183.
odškodninska odgovornost delavca - okrnitev ugleda in dobrega imena - kršitev osebnostne pravice - pravna oseba - škoda
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati resničnosti trditev, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, zlasti pa ne takšnih okoliščin, ki bi opravičevale denarno odškodnino za zatrjevano okrnitev ugleda ali dobrega imena. Pritožbeno sodišče se strinja z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da tožencu ni mogoče očitati, da je s tem, ko je uporabnikom storitev ob dogovarjanju za pogreb, predlagal oziroma "favoriziral" določene izvajalce spremljevalnih pogrebnih storitev, ki jih sicer tožeča stranka ni izvajala, okrnil ugled in dobro ime tožeče stranke.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010678
SZ-1 člen 42, 42/1. SPZ člen 11, 11/1.
vplačilo v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - nepremičnina - rezervni sklad - poseben transakcijski račun
Vodenje sredstev računa rezervnega sklada ureja 42. člen SZ-1, po katerem mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Zakon predpisuje vodenje sredstev na posebnem transakcijskem računu, pri čemer pa ne postavlja pogoja, da bi bili imetniki tega transakcijskega računa etažni lastniki in ne upravnik.
terjatev zavarovana z zastavno pravico - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo - zaznamba hipoteke - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - zemljiškoknjižno dovolilo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno dovolilo je dolžan izdati tisti, čigar pravica se obremenjuje (41. člen ZZK-1). V primeru spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko, je to lahko tudi dolžnik, torej lastnik nepremičnine, če se ta rok skrajšuje. Če se datum zapadlosti podaljša, kar gre v breme upnika, pa je dovolilo dolžan izstaviti slednji.
spor majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - prekluzija - število pripravljalnih vlog - dovoljenost pritožbe - pravni interes - sporna dejstva - dokazno breme - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
V konkretnem primeru je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka z navedbami glede dogovora o zmanjšanju računa za 1.700,00 EUR prekludirana, saj je dejstva o tem navedla že v prvi pripravljalni vlogi in o zatrjevanem dogovoru predložila listinski dokaz. Po ugovoru tožeče stranke, da tak dogovor ni obstajal, pa je svoje navedbe le še dodatno konkretizirala v drugi pripravljalni vlogi.
postopek osebnega stečaja - identifikacija dolžnika - notar - zasebnik - potrošnik - višina terjatve - insolventnost - trajna nelikvidnost
Namen 17. člena ZFPPIPP je le v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Kolikor pa pritožnik meni, da bi moralo zato (torej zaradi označbe na upnikovi vlogi) sodišče zoper njega začeti stečajni postopek le v tistem delu, v katerem nastopa kot potrošnik, se moti. ZFPPIPP ne loči med postopkom osebnega stečaja nad zasebnikom in potrošnikom, saj pozna le eno obliko osebnega stečaja (kot tudi ni pomembno, ali ima upnik terjatev zoper dolžnika kot potrošnika ali zasebnika - terjatev ima do fizične osebe).
V obrazložitvi odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih je sodišče prve stopnje tako pravilno pojasnilo, potem ko je o njih pravilno odločilo, da je dolžan obdolženec, ki je za neizplačilo zneskov na dan zapadlosti odgovoren, te oškodovancem, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti, povrniti. Obdolženec je krivdo po obtožbi priznal, iz izreka sodbe pa je razvidno, da je bil v času storitve kaznivega dejanja direktor družbe E. d.o.o. in njena dejansko poslovodeča oseba ter da zavestno ni ravnal po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter plačilu predpisanih prispevkov in je prikrajšal delavce za pravice, ki jim pripadajo, ko jim ni plačal plač oziroma dela plač, nadomestila plač, regresa, socialnih prispevkov in sorazmernega dela regresa. Zato ne drži pritožbena trditev, da z navedeno družbo ni bil povezan in da škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil, oškodovancem ni dolžan povrniti. Odločitev v sodbi, da je to dolžan storiti nerazdelno z družbo E. d.o.o. - v stečaju, nikakor ni v njegovo škodo, temveč v korist, saj lahko oškodovanci, čeprav je storilec kaznivega dejanja, dolgovano terjajo ne le od njega, temveč tudi od navedene gospodarske družbe. Pritožbena graja zagovornikovega ravnanja, ko je vložil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, je neutemeljena, saj je to pričakovan odziv zagovornika, pri čemer je okoliščino, da je bila ta sploh potrebna, povzročil obdolženec sam. Pripor je bil namreč zoper njega odrejen zato, ker se ni odzival na vabila sodišča, kar je bil dolžan storiti.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-9, 270/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - predlog za podaljšanje sodnega roka - ponoven predlog - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - sklep procesnega vodstva - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožbene novote
Sodišče lahko sodno določeni rok podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
Mandatno razmerje med pooblaščencem in stranko je zaupne narave, zato je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s svojo stranko. Tako je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o ponovnem predlogu za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev še ni pravnomočna. Sklep o (ne) podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe. Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev. Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ponovnega predloga za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede ne podaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o ponovnem predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel.
odločitev o stroških postopka - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - stroškovnik kot sestavni del spisa - delni umik tožbe
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (torej po vseh posamičnih postavkah) ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00010670
Zakon o dedovanju člen 2, 132. ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. OZ člen 3, 299, 299/2, 378.
vračilo preveč izplačane pokojnine - obseg zapuščine - pomotoma nakazana sredstva - javna listina, v kateri se kaj potrjuje - kogentna določba - splošni pogoji poslovanja - bančno poslovanje
Znesek preveč izplačane pokojnine ali druge denarne dajatve sploh ne predstavlja zneska, ki bi pripadal imetniku osebnega računa. Zato tudi v trenutku smrti ne preide na dediče, saj ne predstavlja njegove zapuščine. Iz tega izhaja, da je tožena stranka za poravnavo obveznosti svojega komitenta porabila denar, ki komitentu sploh ni pripadal.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kazenska evidenca - rok za izbris obsodbe - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti
Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, predlogu za odpust obveznosti ni mogoče ugoditi.