ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/4. ZPP člen 154, 154/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stroški postopka - načelo uspeha - prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - začetek stečaja
Ker že po zakonu velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, se izkaže, da je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, saj je z ugotovitvenim zahtevkom uspela v celoti.
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni ravnalo pravilno, ker je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78674/2015 z dne 2. 7. 2015, ki vsebuje dajatveni zahtevek, v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti vzdržalo v veljavi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - dogovor o nadomestni izpolnitvi - življenje v družinski skupnosti
Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost, bodisi zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Razlog je lahko nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
Obstoj zunajzakonske skupnosti niti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011241
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 108, 137, 137/1. OZ člen 168, 168/3, 190, 239.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - odškodninska terjatev - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - nastanek škode - izgubljeni dobiček - pomanjkljiva trditvena podlaga - sklepčnost zahtevka - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev predloga za izvršbo - individualizacija terjatve - identifikacija tožbenega zahtevka - bistvene sestavine tožbe - odpoved in preklic pooblastila - naznanitev preklica ali odpovedi pooblastila sodišču
Postopek v konkretnem primeru se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, takšen predlog pa se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ker predlog za izvršbo ne vsebuje vseh obveznih sestavin tožbe v pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje s pozivom tožeči stranki, da predlog popravi oziroma dopolni z individualizacijo terjatve, ravnalo pravilno. Identifikacija zahtevka z navedbo vseh pravotvornih dejstev namreč predstavlja bistveno sestavino tožbe, da je ta sposobna za obravnavo, hkrati pa šele ustrezno individualizirana terjatev nasprotni stranki omogoča, da se v postopku učinkovito brani.
Procesni učinek odpovedi pooblastila postopkovna pravila navezujejo na trenutek naznanitve sodišču.
Za obstoj (poslovne) odškodninske odgovrnosti morajo biti skupno izpolnjeni štirje elementi: protipravno ravnanje, odgovornost za nastalo škodo, pravno priznana škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Kadar ni izpolnjen samo eden izmed njih, odškodninska odgovornost ni podana. Da bo stranka s tovrstnim zahtevkom uspela mora torej zatrjevati (in dokazati) vse štiri elemente in če ji to ne uspe, je njen zahtevek nesklepčen ter ga je potrebno zavrniti.
Izgubljeni dobiček predstavlja preprečitev povečanja premoženja, pri njegovi oceni pa se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Opredeli se kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je mnenje komisije le procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije ni upravni akt, zoper katerega bi bilo dopustno posebno sodno varstvo. Pravilnost ugotovitev komisije pa je podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
Stranka mora konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Le v izjemnih primerih sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, dopušča omilitev te zahteve, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Če se je toženec skliceval na predlagano pričo, bi lahko (zlasti po odobritvi roka za podajo dodatnih navedb) navedel tudi, o katerih dejstvih bo izpovedovala. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec, s tem ko pravnorelevantnih dejstev kljub pozivu sodišča ni navedel, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Dokaza z zaslišanjem priče ob pomanjkljivi in pavšalni trditveni podlagi toženca sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ker je dokazni predlog obrazloženo in upravičeno zavrnjen, očitane procesne kršitve ni.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 92, 269. ZTLR člen 12, 28, 72, 72/3. ZUN člen 46. SZ člen 9. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 3.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - družbena lastnina s pravico uporabe - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - pravica do uporabe zemljišča - določitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - raba nepremičnine - dejanska posest - subjektivni (personalni) kriterij - lastniška in nelastniška posest - pripoznava tožbenega zahtevka - pogodba o priznanju lastninske pravice - odvzem stvari - odvzem nepremičnine iz posesti - lastninska tožba (rei vindicatio) - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - domneva dobre vere
Sodišče je pri odločitvi, ali predstavlja nepremičnina del funkcionalnega zemljišča k stanovanjem tožnikov, upoštevalo sedanjo in preteklo rabo nepremičnine, posest nepremičnine ter zavest in voljni element tožnikov.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26.
notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - pogojna terjatev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Nastanek oziroma zapadlost upnikove denarne terjatve je v konkretni zadevi vezan na dolžnikovo neizpolnjevanje obveznosti iz predpogodbe, kar pomeni, da je upnikova terjatev po svoji vsebini pravzaprav bodoča pogojna terjatev, saj se mora uresničiti pogoj - neizpolnjevanje v predpogodbi dogovorjenih pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do sklenitve glavne prodajne pogodbe. Nastop pogoja pa je treba v izvršilnem postopku dokazati na način iz 26. člena ZIZ, da ima notarski zapis za takšno terjatev lastnost izvršilnega naslova.
ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/2. ZOdv člen 12, 12/1, 12/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - razlogi za zamudo - opravičeni razlogi za zamudo - zagovornik - pooblastilo za zastopanje - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila
Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00011555
ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.
Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
Ker je bil predmet preizkusa izpodbijanega sklepa le pravilnost ugotovitve o prepozno vloženi pritožbi, pritožnik s pritožbeno trditvijo o plačilu sodne takse za pritožbo in nepravilnem sklepanju sodišča o umiku pritožbe zaradi neplačila sodne takse ne more uspeti, ker presoja pravilnosti sklepa presega domet pritožbenega preizkusa v obravnavani fazi postopka.
spor majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - prekluzija - število pripravljalnih vlog - dovoljenost pritožbe - pravni interes - sporna dejstva - dokazno breme - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
V konkretnem primeru je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka z navedbami glede dogovora o zmanjšanju računa za 1.700,00 EUR prekludirana, saj je dejstva o tem navedla že v prvi pripravljalni vlogi in o zatrjevanem dogovoru predložila listinski dokaz. Po ugovoru tožeče stranke, da tak dogovor ni obstajal, pa je svoje navedbe le še dodatno konkretizirala v drugi pripravljalni vlogi.
zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe, ker ni bila vložena po pooblaščencu, ki ima opravljen PDI - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje v pritožbenem postopku
Zakonska zahteva glede tega, da ima v pritožbenem postopku pooblaščenec pravniški državni izpit, ne vključuje tudi zahteve, da dokazilo priloži pritožbi, ker bo sicer pritožba zavržena. Tega posebej ne zapoveduje niti določba 89. člena ZPP, niti niso stranke v pravnem pouku izpodbijane sodbe na to obveznost posebej opozorjene. S tem, ko je sodišče pritožbo pooblaščenke zavrglo, ne da bi stranki pred tem omogočilo odpravo ugotovljene pomanjkljivosti, ji je onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določbe pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010678
SZ-1 člen 42, 42/1. SPZ člen 11, 11/1.
vplačilo v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - nepremičnina - rezervni sklad - poseben transakcijski račun
Vodenje sredstev računa rezervnega sklada ureja 42. člen SZ-1, po katerem mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Zakon predpisuje vodenje sredstev na posebnem transakcijskem računu, pri čemer pa ne postavlja pogoja, da bi bili imetniki tega transakcijskega računa etažni lastniki in ne upravnik.
stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki - prosti preudarek - omejitev stikov - prepoved stikov
Pravilna je ocena, da tožba za prekinitev stikov med mladoletnima otrokoma pravdnih strank in njuno materjo ter za njuno predodelitev očetu, ki je pravnomočno zavrnjena, ni bila v korist otrok, zato ni ovire, da bi se po prostem preudarku upošteval tudi uspeh v postopku. Toženki je namreč tožnik povzročil povsem nepotrebne stroške s postopkom.
vloga, sposobna za obravnavanje - poziv sodišča prekluzivni rok - fiksni rok - poprava in dopolnitev tožbe - pasivnost stranke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - prepozna dopolnitev tožbe
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožničino nepopolno tožbo, ki je tudi v dodatnem roku ni ustrezno popravila, zavrglo. Tožba ni bila sposobna za obravnavo in jo je sodišče prve stopnje moralo zavreči. Tega tožnica tudi ne more sanirati v pritožbi, saj je bil pozivni rok fiksno določen, tožnica pa tudi ni zaprosila za njegovo podaljšanje.
terjatev zavarovana z zastavno pravico - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo - zaznamba hipoteke - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - zemljiškoknjižno dovolilo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno dovolilo je dolžan izdati tisti, čigar pravica se obremenjuje (41. člen ZZK-1). V primeru spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko, je to lahko tudi dolžnik, torej lastnik nepremičnine, če se ta rok skrajšuje. Če se datum zapadlosti podaljša, kar gre v breme upnika, pa je dovolilo dolžan izstaviti slednji.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16, 16/1. ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - stalno prebivališče tujca - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - nepoznavanje prava - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je sklenjena bilateralna pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah s 6. 2. 1996, ki je bila ratificirana in objavljena 11. 7. 1997. Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena te pogodbe od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.
postopek osebnega stečaja - identifikacija dolžnika - notar - zasebnik - potrošnik - višina terjatve - insolventnost - trajna nelikvidnost
Namen 17. člena ZFPPIPP je le v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Kolikor pa pritožnik meni, da bi moralo zato (torej zaradi označbe na upnikovi vlogi) sodišče zoper njega začeti stečajni postopek le v tistem delu, v katerem nastopa kot potrošnik, se moti. ZFPPIPP ne loči med postopkom osebnega stečaja nad zasebnikom in potrošnikom, saj pozna le eno obliko osebnega stečaja (kot tudi ni pomembno, ali ima upnik terjatev zoper dolžnika kot potrošnika ali zasebnika - terjatev ima do fizične osebe).