ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/5, 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZPP člen 108, 108/4. ZBPP člen 14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje nepopolne vloge - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - materialni položaj
Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njene družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke glede načina ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Sankcija zavrženja predloga iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ne velja za podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 12. člena ZST-1, o katerih se vodijo zbirke podatkov in jih mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti.
ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZKP člen 495, 495/1.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - predlagalni nepravdni postopek - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - utemeljen razlog
Sodišče prične postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti na predlog pristojne osebe, pa tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - izpodbijanje terjatev drugega upnika - razdelitveni narok
Dolžnik je sicer izkazal, da je v davčnem postopku očitno prišlo do napačne odmere davka od prisilne prodaje nekaterih nepremičnin, vendar pa kljub temu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik dejstva o napačni odmeri davka za te nepremičnine brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in pravočasno izpodbijati priglašeno terjatev Republike Slovenije iz tega naslova.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta dve različni, a povezani razmerji. Oseba, ki se prostovoljno zdravstveno zavaruje, ima poleg obveznega zavarovanja, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še pogodbeno razmerje z zavarovalnico, s katero sklene pogodbo o prostovoljnem, dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Splošni pogoji dopolnilnega zavarovanja določajo, da pride do prenehanja zavarovalne pogodbe v trenutku, ko zavarovanec izgubi status iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opustitev dolžnosti obveščanja s strani zavarovanca predstavlja zgolj odškodninsko odgovornost za primer, da bi se kljub prenehanju pogodbenega razmerja še naprej uporabljale zdravstvene storitve iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih zavarovalnica krila izvajalcem zdravstvenih storitev.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - nastanek taksne obveznosti - predlog stranke za taksno oprostitev - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011747
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212. ZZK-1 člen 87, 87/1. SPZ člen 2, 5, 138.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - učinek stvarnih pravic
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino. Enako velja tudi glede hipoteke, ki je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic, za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t.j. drugemu tožencu) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da drugi toženec s svojim premoženjem (nepremičninami) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
predlog za taksno oprostitev - nastanek taksne obveznosti za tožbo - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - vročitev plačilnega naloga - osebna vročitev - fikcija vročitve - prejem plačilnega naloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Taksna oprostitev je lahko podana z vlogo že ob nastanku taksne obveznosti (v obravnavanem primeru ob vložiti pritožbe). Če takrat ni plačana, kot je primer v obravnavani zadevi, pa stranka lahko zaprosi za taksno oprostitev tudi po prejemu plačilnega naloga, vendar najkasneje do poteka 15-dnevnega roka, v katerem mora na podlagi izdanega plačilnega naloga sicer plačati dolžno sodno takso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011289
OZ člen 190, 766, 769, 769/2. ZPP člen 100, 100/1, 161, 347, 347/2, 355, 355/1.
pogodba o naročilu - odmik od naročila in navodil - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - neupravičena obogatitev - smrt stranke med pravdo - pravno nasledstvo - pritožbena obravnava
Veljavnost procesnega pooblastila s smrtjo stranke ne preneha, dediči kot univerzalni nasledniki pa po samem zakonu vstopijo v pravdo in postanejo stranke postopka, pri čemer ni pomembno, ali se izrečejo o tem, da pravdo prevzemajo.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - navedba podatka o emšu - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Predlagateljica je v izjavi o premoženjskem stanju sodišču posredovala EMŠO obeh otrok in ker je bilo dano tudi njeno soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, bi lahko sodišče prve stopnje relevantne podatke, za katere bi ocenilo, da z njimi ne razpolaga, pridobilo že na podlagi posredovanih podatkov. Predlagateljičina opustitev navedbe davčnih številk in državljanstva za oba otroka tako ne onemogoča vsebinskega odločanja o njenem predlogu.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila - procesna predpostavka za odločanje - spremenjene okoliščine
Predloge za oprostitev sodne takse za pritožbe je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo glede taksnih obveznosti že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka niti zatrjevala ni. Ker ni procesnih predpostavk za ponovno odločanje o taksni oprostitvi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00010745
ZST-1 člen 34. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
delitev solastnine - stroški parcelacije solastne nepremičnine - nagrada in stroški za izvedensko delo - dogovor o delitvi stroškov - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - sodna taksa za pritožbo - nalog za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse
Sodišče je razdelilo priglašene in priznane stroške izvedene institucije v skladu z dogovorom, kot so ga udeleženci postopka sklenili na naroku. Ker založeni predujmi niso zadoščali za pokritje stroškov, je sodišče s sklepoma udeležence pozvalo na doplačilo.
Ker tožnica ni navedla sodne odločbe zoper katero vlaga pritožbo, temveč je navedla zgolj prvostopenjsko odločbo tožene stranke, vloga ni bila primerna za obravnavo, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrglo. Zakon v tem primeru namreč določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
ZIZ člen 38, 38/5, 202, 202/1, 202/2, 202/4, 202/5. ZPP člen 110, 110/2, 110/3.
poplačilo upnikov - izpodbijanje terjatve - sporna terjatev - napotitev na pravdo - prekluzivni rok - sodni rok - potrebnost stroškov
Roki, ki jih zakon predvideva za stranke, ne glede na to, ali je dolžina predpisana v zakonu ali je določitev dolžine prepuščena sodišču, so praviloma prekluzivni, sodni roki pa so podaljšljivi. Določba četrtega odstavka 202. člena ZIZ, ki predpisuje, da ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna, če se pravda ne začne v določenem roku, potrjuje stališče, da je rok prekluziven v zvezi z odložitvijo odločitve o poplačilu iz kupnine tistih upnikov, katerih terjatve so sporne. Prekluziven pa ni glede pravice upnika, ki izpodbija terjatev, da tudi po koncu postopka začne pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija.
Pritožnik v 30 dneh od prejema sklepa, s katerim je bil napoten na pravdo, ni začel pravde v zvezi z obstojem terjatve upnice A. A., česar v pritožbi niti ne izpodbija, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno in na podlagi četrtega odstavka 202. člena ZIZ izdalo izpodbijani sklep.
Neutemeljena je tudi pritožba zoper III. točko izreka sklepa, češ da je vloga A. A. z dne 2. 11. 2017 nepotrebna za postopek, če je sodišče štelo, da je njena terjatev nesporna. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo izpodbijani sklep na podlagi domneve nespornosti terjatve, ker pritožnik ni začel pravde v določenem roku, ne pa zato, ker bi v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sámo presodilo, da odločitev ni odvisna od spornih dejstev. Spornost dejstev je bila na podlagi trditev obeh upnikov ugotovljena v postopku pred izdajo sklepa, v katerem je bilo nato odločeno o napotitvi na pravdo.
napačen naslov sodišča - nevložitev pritožbe - odprava pomanjkljivosti v vlogi - vračanje pritožbe v dopolnitev - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - dolžna skrbnost stranke
Tožnik pritožbe zoper sodbo v pritožbenem roku sploh ni vložil, saj jo je poslal na neobstoječi naslov sodišča, čeprav je razvidno, da je bil tožniku pravilen naslov sodišča poznan.
zavrženje pritožbe - odvetnik - pooblastilo za zastopanje
Pritožbene navedbe, da je odvetnik ravnal v nasprotju s pooblastilom in da ga ni obveščal ter ni imel pravice tožbe umakniti, pritožbeno sodišče ne more sprejeti. Tožnik je pooblastil odvetnika s splošnim pooblastilom, v okviru katerega spadajo vsa opravila, med drugim tudi umik tožbe. Sklep z dne 12. 7. 2017, s katerim je bil postopek ustavljen, je bil vročen tožnikovemu pooblaščencu dne 14. 7. 2017. Tožnik je pooblastilo odpovedal 28. 11. 2017, to pa ne vpliva na dejanja pooblaščenca, opravljena pred odpovedjo pooblastilnega razmerja.
trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
1. Pritožbena kritika, da ni nobena od strank v postopku zatrjevala sklenitve ustnega dogovora o prevzemu dolga, je utemeljena. Sodišče se je pri odločanju o utemeljenosti izstavitve računa sicer sklicevalo tudi na izpoved direktorja tožene stranke, vendar četudi bi slednji kaj takega izpovedal (iz njegove izpovedi dogovor o prevzemu dolga ne izhaja), bi taka izpoved ne mogla nadomestiti trditvene podlage nobene od pravdnih strank.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - izrek enotne kazni
Sicer je potrebno povedati, da predčasen odpust iz Zavoda za prestajanje kazni ne more vplivati na iztek kazni, ki je odvisen od datuma nastopa kazni in od višine kazni, določene s pravnomočno sodno odločbo, saj se kazen izteče z dnem, ko bi bila prestana, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da je bil tožnik s plačili prispevkov v zamudi, zaradi česar je bil dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti. S plačili ni plačeval prispevkov, kot jih je sam označeval na plačilnih nalogih in prenosih, temveč se je zaradi obstoječega starejšega dolga posamezno plačilo poračunalo po pravilu o vrstnem redu vračunavanja po ZDavP-2, torej so se najprej pokrivali stroški, nato obresti in šele na to glavnica. S posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje se je torej pokrival prej dospeli dolg, kar je lahko pomenilo le, da je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan.
Pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da tožnik za sporno obdobja nima plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela ni utemeljen.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Ugovor zoper plačilni nalog je dopusten le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksna obveznost že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Pritožnik je ugovarjal, da taksna obveznost še ni nastala, ker se je zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev oziroma za obročno plačilo sodne takse pravočasno pritožil. Ker trditev o vložitvi pritožbe ni dokazal, je bil njegov ugovor pravilno zavrnjen.
plačilo provizije - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - poziv sodišča na predložitev listin - oprava postopka pred drugim sodnikom
Pod določenimi, razmeroma strogimi, predpostavkami lahko sicer sodišče naloži nasprotni stranki predložitev listin, vendar tožeča stranka niti na tem pravnem temelju ne more zahtevati zase niti vpogleda v listine tožene stranke, niti izdelave dvojnikov.