ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/5, 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZPP člen 108, 108/4. ZBPP člen 14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje nepopolne vloge - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - materialni položaj
Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njene družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke glede načina ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Sankcija zavrženja predloga iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ne velja za podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 12. člena ZST-1, o katerih se vodijo zbirke podatkov in jih mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti.
ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZKP člen 495, 495/1.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - predlagalni nepravdni postopek - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - utemeljen razlog
Sodišče prične postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti na predlog pristojne osebe, pa tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - izpodbijanje terjatev drugega upnika - razdelitveni narok
Dolžnik je sicer izkazal, da je v davčnem postopku očitno prišlo do napačne odmere davka od prisilne prodaje nekaterih nepremičnin, vendar pa kljub temu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik dejstva o napačni odmeri davka za te nepremičnine brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in pravočasno izpodbijati priglašeno terjatev Republike Slovenije iz tega naslova.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta dve različni, a povezani razmerji. Oseba, ki se prostovoljno zdravstveno zavaruje, ima poleg obveznega zavarovanja, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še pogodbeno razmerje z zavarovalnico, s katero sklene pogodbo o prostovoljnem, dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Splošni pogoji dopolnilnega zavarovanja določajo, da pride do prenehanja zavarovalne pogodbe v trenutku, ko zavarovanec izgubi status iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opustitev dolžnosti obveščanja s strani zavarovanca predstavlja zgolj odškodninsko odgovornost za primer, da bi se kljub prenehanju pogodbenega razmerja še naprej uporabljale zdravstvene storitve iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih zavarovalnica krila izvajalcem zdravstvenih storitev.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila - procesna predpostavka za odločanje - spremenjene okoliščine
Predloge za oprostitev sodne takse za pritožbe je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo glede taksnih obveznosti že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka niti zatrjevala ni. Ker ni procesnih predpostavk za ponovno odločanje o taksni oprostitvi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse materialnopravno pravilna.
predlog za taksno oprostitev - nastanek taksne obveznosti za tožbo - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - vročitev plačilnega naloga - osebna vročitev - fikcija vročitve - prejem plačilnega naloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Taksna oprostitev je lahko podana z vlogo že ob nastanku taksne obveznosti (v obravnavanem primeru ob vložiti pritožbe). Če takrat ni plačana, kot je primer v obravnavani zadevi, pa stranka lahko zaprosi za taksno oprostitev tudi po prejemu plačilnega naloga, vendar najkasneje do poteka 15-dnevnega roka, v katerem mora na podlagi izdanega plačilnega naloga sicer plačati dolžno sodno takso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011289
OZ člen 190, 766, 769, 769/2. ZPP člen 100, 100/1, 161, 347, 347/2, 355, 355/1.
pogodba o naročilu - odmik od naročila in navodil - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - neupravičena obogatitev - smrt stranke med pravdo - pravno nasledstvo - pritožbena obravnava
Veljavnost procesnega pooblastila s smrtjo stranke ne preneha, dediči kot univerzalni nasledniki pa po samem zakonu vstopijo v pravdo in postanejo stranke postopka, pri čemer ni pomembno, ali se izrečejo o tem, da pravdo prevzemajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00010745
ZST-1 člen 34. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
delitev solastnine - stroški parcelacije solastne nepremičnine - nagrada in stroški za izvedensko delo - dogovor o delitvi stroškov - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - sodna taksa za pritožbo - nalog za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse
Sodišče je razdelilo priglašene in priznane stroške izvedene institucije v skladu z dogovorom, kot so ga udeleženci postopka sklenili na naroku. Ker založeni predujmi niso zadoščali za pokritje stroškov, je sodišče s sklepoma udeležence pozvalo na doplačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011747
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212. ZZK-1 člen 87, 87/1. SPZ člen 2, 5, 138.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - učinek stvarnih pravic
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino. Enako velja tudi glede hipoteke, ki je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic, za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t.j. drugemu tožencu) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da drugi toženec s svojim premoženjem (nepremičninami) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - nastanek taksne obveznosti - predlog stranke za taksno oprostitev - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - navedba podatka o emšu - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Predlagateljica je v izjavi o premoženjskem stanju sodišču posredovala EMŠO obeh otrok in ker je bilo dano tudi njeno soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, bi lahko sodišče prve stopnje relevantne podatke, za katere bi ocenilo, da z njimi ne razpolaga, pridobilo že na podlagi posredovanih podatkov. Predlagateljičina opustitev navedbe davčnih številk in državljanstva za oba otroka tako ne onemogoča vsebinskega odločanja o njenem predlogu.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - izrek enotne kazni
Sicer je potrebno povedati, da predčasen odpust iz Zavoda za prestajanje kazni ne more vplivati na iztek kazni, ki je odvisen od datuma nastopa kazni in od višine kazni, določene s pravnomočno sodno odločbo, saj se kazen izteče z dnem, ko bi bila prestana, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
ZDR-1 člen 4, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - pravica do zasebnosti - zloraba osebnih podatkov - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vrnitev službenih računalnikov
Po 4. členu ZDR-1 je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Vsaka od pogodbenih strank je dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Poleg tega pa mora delavec po 34. členu ZDR-1 upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožena stranka je večkrat zahtevala, da ji tožnik izroči služben računalnik, tožnik pa tega ni storil. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je imel tožnik opravičljive razloge, da je vrnitev računalnika odklonil in mu zato ni mogoče očitati hude malomarnosti.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pomembnega dejstva, da je imel tožnik v uporabi službeni računalnik, ki je bil last tožene stranke. Računalnik je bil namenjen službeni uporabi, zato je tožena stranka kot njegova lastnica imela pravico do vpogleda vanj, kakor tudi pravico, da zahteva njegovo vrnitev.
ZUP člen 129, 225, 225/1.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.
invalidska pokojnina - invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - delovni invalid I. kategorije invalidnosti
Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1, 482, 482/1, 482/1-1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - delovni spor - odpoklic s funkcije - sklep o odpoklicu - odškodnina
Tožnica zahteva plačilo odškodnine zaradi nezakonitega sklepa o odpoklicu, zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem v smislu točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče kot specializirano sodišče, temveč za spor med gospodarsko družbo in članom upravljanja te družbe po 1. točki prvega odstavka 482. člena ZPP.
ZIZ člen 38, 38/5, 202, 202/1, 202/2, 202/4, 202/5. ZPP člen 110, 110/2, 110/3.
poplačilo upnikov - izpodbijanje terjatve - sporna terjatev - napotitev na pravdo - prekluzivni rok - sodni rok - potrebnost stroškov
Roki, ki jih zakon predvideva za stranke, ne glede na to, ali je dolžina predpisana v zakonu ali je določitev dolžine prepuščena sodišču, so praviloma prekluzivni, sodni roki pa so podaljšljivi. Določba četrtega odstavka 202. člena ZIZ, ki predpisuje, da ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna, če se pravda ne začne v določenem roku, potrjuje stališče, da je rok prekluziven v zvezi z odložitvijo odločitve o poplačilu iz kupnine tistih upnikov, katerih terjatve so sporne. Prekluziven pa ni glede pravice upnika, ki izpodbija terjatev, da tudi po koncu postopka začne pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija.
Pritožnik v 30 dneh od prejema sklepa, s katerim je bil napoten na pravdo, ni začel pravde v zvezi z obstojem terjatve upnice A. A., česar v pritožbi niti ne izpodbija, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno in na podlagi četrtega odstavka 202. člena ZIZ izdalo izpodbijani sklep.
Neutemeljena je tudi pritožba zoper III. točko izreka sklepa, češ da je vloga A. A. z dne 2. 11. 2017 nepotrebna za postopek, če je sodišče štelo, da je njena terjatev nesporna. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo izpodbijani sklep na podlagi domneve nespornosti terjatve, ker pritožnik ni začel pravde v določenem roku, ne pa zato, ker bi v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sámo presodilo, da odločitev ni odvisna od spornih dejstev. Spornost dejstev je bila na podlagi trditev obeh upnikov ugotovljena v postopku pred izdajo sklepa, v katerem je bilo nato odločeno o napotitvi na pravdo.
napačen naslov sodišča - nevložitev pritožbe - odprava pomanjkljivosti v vlogi - vračanje pritožbe v dopolnitev - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - dolžna skrbnost stranke
Tožnik pritožbe zoper sodbo v pritožbenem roku sploh ni vložil, saj jo je poslal na neobstoječi naslov sodišča, čeprav je razvidno, da je bil tožniku pravilen naslov sodišča poznan.
Dejstvo, da je odločitev glede statusa zavarovanca in o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine pravnomočna, je ključnega pomena za razrešitev sporne zadeve. Na podlagi pravnomočne odločitve je odpadla pravna podlaga za izplačevanje starostne pokojnine v polnem znesku.
plačilo provizije - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - poziv sodišča na predložitev listin - oprava postopka pred drugim sodnikom
Pod določenimi, razmeroma strogimi, predpostavkami lahko sicer sodišče naloži nasprotni stranki predložitev listin, vendar tožeča stranka niti na tem pravnem temelju ne more zahtevati zase niti vpogleda v listine tožene stranke, niti izdelave dvojnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00012151
ZObr člen 57, 57/3, 57/3-1, 57/4, 57/4-6.. ZDSS-1 člen 24.. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - odločitev brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka - kršitev vojaške discipline
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožnikovem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedb tožnika in več prič, kar pomeni, da tudi iz tega razloga za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave ni bilo izpolnjenih pogojev. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožniku (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave.