DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010832
ZZZDR člen 191. ZD člen 132. ZZK-1 člen 35, 35/2, 35/4, 132, 132/1, 132/1-3, 148, 243, 243/1.
izbrisna tožba - neveljavna vknjižba - skrbnik - pooblastila skrbnika - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - nedopustna tožba
Skladno z določbo 191. člena ZZZDR sme skrbnik odtujiti varovančeve nepremičnine samo z odobritvijo CSD, kar pomeni, da je odobritev CSD pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o odtujitvi varovančevega nepremičnega premoženja. Ker takšno pogodbeno razmerje ne nastane, če CSD zahtevanega soglasja ne da, s smrtjo varovanca ta pogoj ne odpade. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila odobritev obravnavane prodajne pogodbe iz leta 1998, sklenjene po skrbnici J. A., potrebna kljub smrti A. A. je zato pravilen. Materialnopravno napačna pa je presoja prvostopenjskega sodišča, da je prešla pristojnost odobritve posla s trenutkom smrti A. A. iz CSD na njegove dediče, ki so stopili na njegovo mesto (132. člen ZD). Določba 191. člena ZZZDR, ki jasno določa, da je odobritev posla v pristojnosti CSD, je namenjena varstvu varovančevega premoženja kot tudi varstvu skrbnika, ki mu država v obliki odobritve nudi pomoč pri odločanju in ga s tem praviloma razbremeni odgovornosti za odločitve. Takšen namen pa, kot pravilno opozarja toženec v pritožbi, ne bi bil dosežen, če bi bili po smrti varovanca za odobritev posla pristojni njegovi dediči, ki varujejo svoje lastne interese, ki niso nujno enaki interesu varovanca. Stališča, da je po smrti varovanca potrebno soglasje (odobritev) dedičev, ni mogoče utemeljiti niti s sklicevanjem na 132. člen ZD. Dediči namreč v trenutku smrti vstopijo v položaj zapustnika in ne v položaj CSD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00012152
ZObr člen 57, 57/3, 57/3-1, 57/4, 57/4-6.. ZDSS-1 člen 24.. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - odločitev brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka - kršitev vojaške discipline
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožničinem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedi tožnice in več prič, kar pomeni, da tudi zaradi tega za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave niso bili izpolnjeni pogoji. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožnici (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave.
zavrženje pritožbe - odvetnik - pooblastilo za zastopanje
Pritožbene navedbe, da je odvetnik ravnal v nasprotju s pooblastilom in da ga ni obveščal ter ni imel pravice tožbe umakniti, pritožbeno sodišče ne more sprejeti. Tožnik je pooblastil odvetnika s splošnim pooblastilom, v okviru katerega spadajo vsa opravila, med drugim tudi umik tožbe. Sklep z dne 12. 7. 2017, s katerim je bil postopek ustavljen, je bil vročen tožnikovemu pooblaščencu dne 14. 7. 2017. Tožnik je pooblastilo odpovedal 28. 11. 2017, to pa ne vpliva na dejanja pooblaščenca, opravljena pred odpovedjo pooblastilnega razmerja.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno ugotavlja, da je cilj začasnega odvzema vozniškega dovoljenja preprečiti udeležbo v prometu osebam, ki so izkazale, da niso vredne zaupanja, oziroma da so nevarne, z namenom da se zaščiti življenje, zdravje in lastnina tretjih oseb. Gre za ukrep, namenjen preprečitvi ponovitve nevarnega ravnanja voznika, ki se je pokazal kot nevaren voznik, kar obdolženi nedvomno je, glede na to, da je imel v času prometne nezgode najmanj 1,57 g/kg alkohola v krvi, prometno nezgodo pa je povzročil z neprilagojeno hitrostjo v zahtevnih prometnih in vremenskih razmerah.
ZUP člen 129, 225, 225/1.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.
invalidska pokojnina - invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - delovni invalid I. kategorije invalidnosti
Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1, 482, 482/1, 482/1-1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - delovni spor - odpoklic s funkcije - sklep o odpoklicu - odškodnina
Tožnica zahteva plačilo odškodnine zaradi nezakonitega sklepa o odpoklicu, zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem v smislu točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče kot specializirano sodišče, temveč za spor med gospodarsko družbo in članom upravljanja te družbe po 1. točki prvega odstavka 482. člena ZPP.
medicinska sestra - plačilo razlike plače - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred - napredovanja
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E III za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I sprejet zaradi ugotovitve, da se v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog Diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva Diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot pa sedaj Diplomirane babice. Zato je bilo, po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto Diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožnik do vtoževane plače ni upravičen, ker naj v tem mesecu ne bi prihajal na delo. To namreč ne vpliva na dejstvo, da je med strankama obstajalo delovno razmerje, ki ima za posledico tudi delodajalčevo temeljno obveznost - delavcu izplačati plačo. ZDR-1 za primer neopravljanja dela ne določa sankcije v smislu neizplačila ali zadržanja izplačila neto plače. V poštev bi lahko prišla le disciplinska sankcija ali odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar tožena stranka teh zakonsko predvidenih možnosti ni uporabila.
ZIL-1 člen 47, 47/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 4. ZPP člen 229, 229/2.
znamka - varstvo znamke - nelojalno ravnanje - nelojalno ravnanje tožene stranke - prepoved ravnanja - blagovna znamka - neregistriran znak - prepoved uporabe znaka - prepoved uporabe znamke
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da se v okviru varstva pravic, ki jih daje znamka, ne more zahtevati prepovedi ravnanj, ki merijo na prevzemanje naročnikov revij s strani tožene stranke, in podobne marketinške prijeme tožene stranke. Tožeča stranka je zahtevala prepoved uporabe znakov ali znamk, ki jih je uporabljala prva toženka, in ne prepovedi takšnih, po njenih trditvah nelojalnih ravnanj. Z znamko se namreč varuje zgolj uporaba določenega znaka (prvi odstavek 47. člena ZIL-1). Varstvo se ne razteza še na grafično oblikovanje naslovnice revij ali na grafično in vsebinsko oblikovanje revij kot celote.
pomanjkljiva trditvena podlaga - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - plačilo računa - ugovor zoper izstavljen račun - delno plačilo - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Odločitev o zavrnitvi dela zahtevka temelji na ugotovitvah, da zneski po računih za obdobje pred novembrom 2015 bistveno odstopajo od zneskov za kasnejše obdobje in da tožnik ni pojasnil, kakšno je bilo dejansko stanje porabljene energije pred in po obdobju, v katerem je opravil poračun stroškov za porabo električne energije, kako je prišel do izračuna predvidene mesečne porabe v posameznem mesecu in kolikšen del stroškov je toženec že poravnal. Glede treh računov tako tožnik ni ponudil trditev, ki bi omogočale preizkus pravilnosti izračuna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010774
ZKP člen 83. ZPrCP člen 107, 107-9.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - pravica odrediti strokovni pregled
Ni mogoče soglašati z navedbami obrambe, ki je predlagala izločitev dokazov, ker bi le-ti naj bili pridobljeni na podlagi nezakonite odredbe državnega tožilca, ki bi naj odredil strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, za kar ni imel pooblastila v zakonu.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - običajno plačilo
Ker je izvedenec ob zaslišanju pojasnil, da je strokovnjak na področju gradbeništva, saj je tudi projektant, nadzorni in vodja gradbenih del, ki se ukvarja tudi s pridobivanjem izvajalcev, pritožbeno sodišče soglaša, da je njegova strokovna ocena tržne vrednosti izvedenih del, oblikovana na podlagi izkušenj, ustrezna glede na kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ. Gre za vrednost, ki predstavlja krajevno običajno plačilo glede na izvedena dela in njihovo kvaliteto. Izvedenec je res dodal, da ta cena velja ob pogoju, da je gradbišče formirano in če so odbiti fiksni stroški za vodenje gradbišča, nadzor, formiranje gradbišča in podobno. Vendar v konkretnem primeru takšni dodatni fiksni stroški niso bili zatrjevani in jih tudi tožnik v pritožbi ne izpostavlja.
ZD člen 9, 128, 129, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417c, 417d, 418.
stečaj zapuščine brez dedičev - dolg zapuščine - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - izločitev iz zapuščine - unovčenje stečajne mase - socialnovarstvena pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti - prehod premoženja - uvedba dedovanja - pravna fikcija
Ker je bil začet postopek stečaja zapuščine brez dedičev, je zapustnikovo premoženje del stečajne mase. Posledično se tudi o zahtevku na podlagi 128. člena ZD odloča v postopku stečaja zapuščine.
ZIZ člen 59, 59/1, 64, 64/1. ZPP člen 3, 3/3, 274.
tožba za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - pravni interes - napotitveni sklep - položaj tretje osebe
Lastnik nepremičnine, na kateri je bila dovoljena izvršba, ko nepremičnina še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ima v izvršilnem postopku položaj dolžnika, čeprav ni osebni dolžnik in ima že v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore kot dolžnik. Tožnica bo torej lahko že v izvršilnem postopku z ugovori uveljavljala, da se izvršba na njeno nepremičnino ne bo opravila. Zato pravni interes za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe ni izkazan in je odločitev o zavrženju tožbe na podlagi 274. člena ZPP pravilna.
Nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo kot element civilnega delikta je širše od pojma protipravnosti in za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno dejanje ali opustitev, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo posebej zapovedano ali prepovedano s pravno normo.
Nedopustno je ravnanje, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode.
Lastnik nepremičnine je dolžan poskrbeti, da iz njegove nepremičnine ne izvirajo vplivi, ki bi tretjim povzročali škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
pravnomočen izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov
Okrajno sodišče v Celju v zadevi dovolitve izvršbe I 348/2017 po seznanjenosti z ugovornimi trditvami dolžnika o nepravilnem vročanju sklepa o izvršbi ni bilo dolžno čakati na odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v drugi zadevi VL 56616/2009, saj v skladu s šestim odstavkom 9. člena ZIZ ugovor ne zadrži postopka. Dolžnik tudi ni predlagal odloga izvršbe. V trenutku izdaje sklepa o izvršbi I 348/2017 je bil izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 56616/2009 še pravnomočen in nanj je bilo izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete. Na trenutek izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru pa se vežejo meje pravnomočnosti.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4, 11, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba na izročitev mladoletnega otroka - izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - neuspešna oprava izvršbe
Izvršitelj je upravičen za plačilo v zvezi z izvršilnim dejanjem tudi v primeru, če je to neuspešno ali neizvedeno iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tarifi, pa se določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tarifi. Ne glede na to, da izvršilno dejanje ni bilo uspešno opravljeno, je izvršitelj upravičen do sorazmernega dela plačila za svoje delo, t.j. za neuspešen poskus odvzema otroka.
Če se solastniki o delitvi premoženja ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku, solastniki pa dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes.
materialna škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - povrnitev škode, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - razgled - pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine - odgovornost investitorja - odškodninska odgovornost občine in države
Za škodo, ki je nastala zaradi okrnitve razgleda, je odgovoren investitor, ki je na osnovi gradbenega dovoljenja s svojo splošno koristno dejavnostjo posegel v prostor in ne lokalna ali državna skupnost, ki je z družbenim planiranjem poseg v prostor omogočila.