ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije
Ni relevantno vztrajanje pritožbe, da poizvedbe o možni zaposlitvi delavca pri drugem delodajalcu, niso del predpisane dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti v postopku komisije. Ni ovire, da delodajalec tovrstne dokumentacije ali katere koli druge listine ne bi predložil v sodnem postopku za dokazovanje zakonitosti odpovedi. Bistveno za odločitev o pritožbi zoper izpodbijano sodbo je ravno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da tožena stranka ni zmogla bremena dokazovanja zakonitosti podane odpovedi.
ničnost - provizija za nepremičninsko posredovanje
Sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno zaključilo, da je tožeča stranka upravičena do plačila provizije, dogovorjene v 4. členu Pogodbe, vendar ne v dogovorjenem enem procentu, temveč v višini 0,5 %, upoštevaje določbo petega odstavka 25. člena ZNPosr. Pritožbeno stališče tožene stranke, da je celotno določilo 4. člena Pogodbe, ker to vsebuje v nasprotju z zakonom dogovorjeno 1 % provizijo, nično, je zgrešeno. Sankcija ničnosti, kot to določa 86. člen OZ, v obravnavanem primeru ni upoštevna, ker ne gre za kršitev prepovedi, ki je predpisana v javnem interesu. Gre zgolj za neenakovrednost dajatev, ki se lahko sanira. Določilo 4. člena posredniške pogodbe, da je posrednik upravičen do plačila posredniške provizije tudi v primeru, če naročitelj sam proda nepremičnino, ki je predmet pogodbe, je zato veljavno. Višino provizije pa je treba po petem odstavku 25. člena ZNPosr omejiti na eno četrtino s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje (2 %), to je na 0,5 %.
ZM člen 105. OZ člen 131, 132, 135, 148. ZPlaSS člen 139.
lastna trasirana menica - unovčenje menice - menični ugovor
Ob med pravdnima strankama nespornih dejanskih ugotovitvah, da je bila menica istega delovnega dne in kot to izhaja iz potrdila PP ... o zasegu predmetov (glej prilogo B4 spisa) tudi nalog za unovčitev menice, zasežena v predkazenskem postopku s strani PP ..., tožena stranka ni imela pogojev za unovčitev menice, saj s to ni razpolagala in te zaradi zasega ni mogla unovčiti. Zato pa toženi stranki tudi ni moč očitati kršitve 105. člena Zakona o menici, ki ne določa, da je na podlagi domicilne klavzule potrebno menico unovčiti nemudoma, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje, temveč določa, da čakalni dnevi niso dovoljeni. O kakšnih čakalnih dnevih pa v obravnavnem primeru ni bilo govora, saj je bila menica zasežena v istem delovnem dnevu kot je bila predložena na unovčenje in znotraj delovnega časa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00012764
ZPP člen 132, 212, 339, 339/2, 339/2-14.. OZ člen 190, 190/1, 190/2, 193, 312, 312/2, 365.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 10. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2004) člen 52, 59.
V izreku sodbe morajo biti razvidni posamezni zneski terjatev tožeče stranke in tožene stranke in njihova zapadlost oziroma morajo biti posamezne terjatve (ki so opredeljene le v bruto zneskih) pri ugotovitvi obstoja in izreka pobotanja natančno opredeljene, tako da so neto zneski (v obravnavanem primeru del odpravnine ob upokojitvi, pogodbena kazen, regres) vsaj določljivi (ker glede na davčne in druge predpise niso znani do dneva obračuna). Ker navedeno iz izreka ni razvidno, tudi ni razvidno, kdaj so si posamezne terjatve stopile nasproti oziroma, kdaj so nastopili pogoji za pobot.
Za neutemeljeno plačilo se šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih odhodkov iz delovnega razmerja v 10. členu ne določa najvišjega zneska odpravnine ob upokojitvi, temveč določa, da se odpravnina ob upokojitvi do določene višine ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je delavec upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust, čeprav je bilo naknadno ugotovljeno, da je bila izredna odpoved nezakonita in so mu bile za nazaj priznane vse pravice iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00010681
ZPP člen 18, 18/3, 29, 366a, 366a/2, 366a/2-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1. OZ člen 195, 195/1. ZMZPP člen 52, 52/1.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - procesna predpostavka - spor z mednarodnim elementom - mednarodni element - pogodbeno razmerje - kraj izpolnitve - prodajna pogodba za nepremičnino
V predmetni pravdi imata obe pravdni stranki stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zato lahko mednarodni značaj pravnega razmerja izhaja le iz temelja spora, saj sta sklenili prodajno pogodbo za nakup nepremičnine v Republiki Hrvaški. Mednarodni značaj pravnega razmerja lahko v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji izhaja iz kraja izpolnitve obveznosti.
Ker je denarne obveznosti potrebno izpolniti v kraju, v katerem ima upnik prebivališče (prvi odstavek 195. člena OZ), to je v Republiki Sloveniji, navedeno pravno razmerje nima mednarodnega elementa, zato se pravila BU I ne uporabijo.
Če za spor ni treba uporabiti pravnih aktov EU, se uporabi ZMZPP. V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZMZPP se smeta stranki sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena od njiju tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je po določbah tega ali drugega zakona izključno pristojno sodišče Republike Slovenije. Ker sta obe pravdni stranki državljana Republike Slovenije, sporazuma o pristojnosti po ZMZPP ne bi mogli veljavno skleniti, zato se vprašanje pravne narave obligacijskega razmerja med pravdnima strankama v primeru uporabe ZMZPP sploh ne pojavi.
ZPP člen 108, 155, 180. SPZ člen 92, 92/1. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
izročitev listin - tožba na izročitev listine - poslovna dokumentacija - vrnitveni zahtevek - sestavine tožbe - določenost tožbenega zahtevka - izvršljivost tožbenega zahtevka - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - nastanek težko nadomestljive škode - stroški postopka - potrebni stroški - stroški za pristop na narok - trditveno in dokazno breme
V zahtevku je navedeno, da gre za računovodske listine, ki se nanašajo na tožnico in sicer bruto bilance ter listine, ki so bile osnova za knjiženje dohodkov in odhodkov, knjigo prejetih in izdanih faktur ter listine, ki so bile osnova za izdelavo knjiženj in bilance stanja ter izkaza poslovnega izzida. Navedeno je tudi obdobje iz katerega izvirajo. Vse navedeno omogoča njihovo identifikacijo, pa tudi ločevanje listin, ki se nanašajo na tožnico od morebitnih računovodskih listin drugih pravnih oseb. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je odločalo o tožbi in ni izpeljalo postopka po 108. členu ZPP, ni storilo nobene postopkovne kršitve.
Začasna odredba, ki se pokriva z zahtevkom, dejansko pomeni to, da sodišče o zahtevanem pravnem varstvu odloči še preden izpelje kontradiktoren postopek, ki tudi tožencu zagotovi možnost, da brani svoje pravice in interese. Izdaja regulacijske začasne odredbe zato (tudi če tožnik izkaže težko nadomestljivo škodo) v primeru, da vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna. Za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, mora torej tožnik izkazati verjetnost nastanka težko nadomestljive škode (pri čemer je po stališču ustavnega sodišča ta pojem treba restriktivno tolmačiti) ter pogoj, da je kasneje, kljub izvršitvi začasne odredbe, za toženca, če v pravdi uspe, mogoče vzpostaviti prejšnje stanje.
Bistveno je, da tožnica ni izkazala, da gre pri škodi, ki bi ji zaradi plačila globe nastala, za težko nadomestljivo škodo. Ni namreč vsaka premoženjska škoda težko nadomestljiva. Tožnica s svojimi posplošenimi trditvami, da bi plačilo globe pomenilo njen propad, saj gre za majhno družbo z majhnim obsegom poslovanja in majhnim premoženjem (kar ponavlja tudi v pritožbi), trditvenemu bremenu v tej smeri ni zadostila. Tako ni navedla niti tega, kakšen je njen obseg poslovanja, kakšne dohodke dosega, kakšno je njeno premoženje in podobno. Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko predlogu za izdajo začasne odredbe ni ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010764
ZPP člen 115, 115/6, 258, 286a, 286a/3.
izpolnitev pogodbe - izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti - pogodba - dogovor - nepovratna finančna sredstva - evropska sredstva - namen pravdnih strank - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - naknadno zdravniško opravičilo - izostanek odvetnika z naroka - preložitev naroka - sklep procesnega vodstva - rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - ustna sklenitev dogovora - podpis pogodbe
Čeprav financiranje res ni bilo formalno vezano na plačilo kotizacije, je po izvedenih dokazih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da brez sodelovanja na evropskem prvenstvu toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane ne bi bila upravičena. Sodišče prve stopnje je zato namen sklenitve dogovora pravilno presojalo celostno, torej ne zgolj kot kritje stroškov kotizacije ene od soorganizatork prvenstva, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorico. Ne glede na to, da dogovor med strankama in ostalimi tremi občinami, gostiteljicami prvenstva, povzet v obvestilu, ni bil formalno zapisan v obliki večpartitne pogodbe oziroma v obliki posamičnih pogodb z vsako od gostiteljic prvenstva, je pravno veljaven.
Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, mora biti razvidno iz obrazložitve dokaznega sklepa na zapisniku z glavne obravnave ali iz obrazložitve sodbe. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar vse mora sodišče jasno obrazložiti. Zato pavšalna obrazložitev, da sodišče ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za odločitev, ne zadosti pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugag odstavka 339. člena ZPP).
Ni potrebno čisto vse dokaze, pri katerih vztraja tožnik, tudi izvesti. Potrebno pa je bolj določno obrazložiti, zakaj se jih ne izvede. Izhajajoč iz sporne obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov s strani sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi bi bilo potrebno obrazložiti vsaj to, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki nalagajo zavrnitev posameznega dokaznega predloga. Če bi npr. sodišče prve stopnje presodilo, da že zgolj ena ugotovljena kršitev zadostuje za utemeljenost odpovednega razloga, bi tudi to lahko zadostovalo za zavrnitev ostalih dokaznih predlogov, ki se nanašajo na dokazovanje ostalih kršitev, vendar pa je to potrebno jasno obrazložiti.
Ko je stečajna upraviteljica od uvedbe stečaja stečajnega dolžnika vstopila v pravde stečajnega dolžnika, je pravilno ravnala, ko je te pravde nadaljevala. Zatrjevana škoda tožnikov, kar naj bi bili pravdni stroški, katerih nista dobila izplačanih, pa ni škoda, za katero odgovarja stečajna upraviteljica. Njeno ravnanje ob odločanju o obeh pravdah, je bilo pravilno v času, ko je te odločitve sprejela in je eden izmed upnikov, ki je zagotavljal stroške teh pravd, te obveznosti tudi izpolnjeval. Dejstvo, da je ta družba šla kasneje v stečaj, pa v trenutku sklepanja dogovora o povračilu stroškov, ni odločilno. Ko je stečajna upraviteljica sklepala ta dogovor, je bila ta družba (upnik) dobro stoječa družba.
ZObr člen 97f, 100a, 100a/3.. ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 156, 200.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Predmet tega spora se nanaša tudi na opravljanje nevarnih nalog v istem spornem obdobju. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo o tem, da niso izpolnjene procesne predpostavke za izpodbijanje odločbe tožene stranke z dne 13. 11. 2015, glede katere se tožnik zavzema za priznanje višjega dodatka za nevarne naloge. Ker tožnik zoper odločbo ni ugovarjal (3. odstavek 100.a člena ZObr), sodno varstvo za izpodbijanje odločbe ni dopustno (100.a člen ZObr). Zato je bila tožba v zvezi z zahtevkom za spremembo odločbe glede višine dodatka pravilno zavržena (274. člen ZPP).
To pa ne pomeni, da je nedopustno tudi sodno varstvo glede ostalega zahtevka, ki se nanaša na zatrjevano opravljanje nalog v nevarnih pogojih. V tem delu gre za tožbeni zahtevek iz naslova dejansko opravljenega dela. Pogoj za odločanje o tovrstnem zahtevku ni predhodno izpodbijanje omenjene odločbe, saj gre za denarni zahtevek, glede katerega je dopustno neposredno sodno varstvo (200. člen ZDR-1).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava denarne terjatve - sodna poravnava - neizterljivost terjatve - dogovor strank - impugnacijski ugovor - preplačilo dolga - vračunavanje plačil - trditvena podlaga
Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje o pravni naravi dogovora v drugem odstavku II. točke sodne poravnave, v katerem je določeno, da se tožeča stranka (upnica) zaveže, da dokler tožena stranka (dolžnik) ne pridobi zaposlitve ali ustreznega vira dohodka, ne bo sodno izterjala zapadlih neplačanih zneskov preživnine, kot so določeni s to odločbo. Gre za tako imenovani ugovor pactum de non exequendo, s katerim se stranki dogovorita, da se izvršljiva terjatev določen čas ne bo izterjevala. To je impugnacijski ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki se nanaša na zahtevek za izvršbo in ne na izvršljivo terjatev.
Pritožnik je v pritožbi ugovorne navedbe ponovil, kot je tudi ponovil, da je bila njegova volja otroku plačati več, kot je bil dolžan. Prizadevanje dolžnika, da otroku omogoči več sredstev za preživljanje, je edino pravilno, vendar je ob ponovljeni pritožbeni navedbi treba odgovoriti, da ob izrecni izjavi, da dolžnik plačuje več kot je dolžan, ker si tako želi, preplačila ni bilo mogoče upoštevati v tem postopku kot ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče je vezano na trditveno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011372
OZ člen 569, 574, 574/2. ZGD-1 člen 498, 525, 525/1. ZFPPIPP člen 14. ZPP člen 5, 8, 213, 213/2.
ustno sklenjena pogodba - posojilna pogodba - kapitalsko posojilo - bistvene sestavine pogodbe - obveznost posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - nedoločen rok za izpolnitev obveznosti - primeren rok za izpolnitev - poslovne knjige in evidence - družba z enim družbenikom - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dolžnikova zamuda - dokazna ocena - pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov
Za primer, da pogodbenika ne določita roka za vrnitev posojila, in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, OZ v drugem odstavku 574. člena določa, da mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - ponarejena listina
Ker pritožnika nista navedla okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da sta predloga za obnovo vložila v zakonitem roku, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazano, ali sta bila vložena pravočasno in ju pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena v zvezi z drugim odstavkom 395. člena in drugim odstavkom 397. člena ZPP).
ZIZ člen 271.. ZKP člen 502, 502/1, 502/4, 502.c, 502.c/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - vročitev predloga
Po tretjem odstavku 502.c člena ZKP, na katerega se pritožniku pri tem sklicujejo zadostuje, če sodišče predlog udeležencem pošlje.
V 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) so našteti tako imenovani prvenstveni načini prepovedi, ki drugih načinov ne izključujejo. To je iz uporabljene besedne zveze "zlasti pa" v zgornji zakonski določbi jasno razvidno, kot je po četrtem odstavku 502. člena ZKP jasno, da so najdaljši roki določeni glede na fazo kazenskega postopka in da se medsebojno ne seštevajo.
Prvi toženec bi lahko pravilno zavaroval gradbišče le tako, da nihče od drugih delavcev, ki so delali na skupnem gradbišču, v času odstranjevanja tramov ne bi bil prisoten. Torej bi morali biti drugi delavci iz skupnega gradbišča za določen čas umaknjeni. Zato pokojnemu delavcu ni mogoče očitati, da se ne bi smel zadrževati, kjer se je zadrževal, saj je bilo skupno gradbišče na razdalji nekaj metrov in kot navaja pritožba, so bili v sklopu projekta trije objekti. Pritožbeni ugovor deljene odgovornosti je ob povedanem neutemeljen.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo ima oškodovanec pravico do direktne tožbe po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, vendar je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Pri obveznem zavarovanju ima zavarovalnica zaradi varstva oškodovanca, ki mu ga daje zakon, in doseganja namena obveznega zavarovanja, zoper oškodovanca le omejene ugovore, ali pa ugovorov iz zavarovalne pogodbe sploh nima, zoper zavarovanca pa lahko naperi regresni zahtevek. Drugače je pri prostovoljnem zavarovanju, kjer je v ospredju zavarovalni interes zavarovanca in kjer zakon oškodovanca ne ščiti, zato ima zavarovalnica tudi proti oškodovancu ugovore iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, to pomeni, da sta vsebina in obseg obveznosti zavarovalnice tudi v razmerju do oškodovanca v celoti odvisna od zavarovalne pogodbe, čeprav oškodovanec ni bil njena pogodbena stranka.
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kak drug rok, v 343. členu ZPP je določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010853
SPZ člen 10, 44, 44/2, 72, 72/5, 213, 217. ZD člen 145, 221, 221/1. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 108, 180.
stvarna služnost - vsebina stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - nepravo priposestvovanje - dobrovernost pridobitelja - skupnost dedičev - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje - zaupanje v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Določbe ZD in določbe SPZ o skupni lastnini oziroma solastnini (peti odstavek 72. člena SPZ) omejujejo le upravljanje, uporabljanje in razpolaganje skupnih lastnikov, tj. sodedičev s skupno stvarjo oziroma zapuščino, argumentum a contrario pa v ničemer sodedičev ne omejujejo, da za potrebe skupne stvari (zapuščine), torej v korist vseh, pridobijo določene koristi oziroma pravice. Ravno za to gre v tem postopku; tožnik vtožuje služnost na služeči nepremičnini v korist gospodujočih nepremičnin, torej potencialno v korist vseh sodedičev. Tožnik je torej za vložitev tožbe aktivno legitimiran kot eden izmed univerzalnih pravnih naslednikov, tj. dedičev lastnika gospodujočih nepremičnin.
Jasno je, da služnost pešpoti, vožnje in parkiranja predstavljajo oblike potne služnosti, ki že iz funkcionalnega vidika koristijo potrebam gospodujoče nepremičnine. Ravno funkcionalna povezanost gospodujoče in služeče nepremičnine je temeljna predpostavka vzpostavitve stvarne služnosti. Te pa ni zaznati v izvajanju košnje, sušenja in spravila trave, saj se navedene dejavnosti že po vsebini ne morejo izvajati za potrebe gospodujoče nepremičnine, ampak gre po vsebini zgolj za opravljanje kmetijske dejavnosti, od katere bo imel koristi zgolj vsakokratni lastnik oziroma posestnik gospodujoče nepremičnine. Iz tega razloga pa gre pritrditi pritožbi, da navedena oblika služnosti ne obstoji, s čimer je tudi tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011152
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 373, 373/1, 450č, 450č/3.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - sporazum o priznanju krivde - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Višina protipravne premoženjske koristi iz dejstvenega opisa kaznivega dejanja, ki je predmet sporazuma o priznanju krivde, ki ga sodišče sprejme, ni nujno enaka višini protipravne premoženjske koristi, ki se odvzame.
deliktna odškodninska odgovornost - škoda, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - gradnja prenosnega plinovoda - hmeljišče - napotki pritožbenega sodišča - zapolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage - pristranskost
Pritožbeno sodišče je z navedenimi stališči očrtalo pravni okvir, pomemben za odločitev o zahtevku v zvezi z zatrjevanim uničenjem hmeljske žičnice, posledično pa tudi nabor odločilnih dejstev. Tožniku je bila dana priložnost, da svoje dotlej vsaj v nekaterih vidikih zelo splošne in mestoma manjkajoče navedbe poda bolj konkretno in natančno. Ker po prejemu odločitve pritožbenega sodišča I Cp 1995/2016 in do obravnave pred sodiščem prve stopnje tega ni storil, izpodbijana sodba, izdana v novem postopku, pravilno izhaja iz dotlej podanih navedb in dotlej izvedenih dokazov. Očitka o pristranskem vodenju postopka in o izvedbi postopka brez glavne obravnave zato nista utemeljena.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - pravna podlaga posesti - neobstoj pogodbe - najemno razmerje - odpoved najemnega razmerja - krivdni razlog za odpoved
Ker prvi toženec prebiva v stanovanju, ki je v lasti tožnikov, z njima pa ni sklenil najemne pogodbe, niti ni naveden kot uporabnik v najemni pogodbi z dne 27. 5. 1992, tožnika od njega upravičeno zahtevata izselitev in izročitev stanovanja prostega vseh oseb in stvari.
Najemno pogodbo je mogoče odpovedati le, če lastnik najemnika predhodno pisno opozori na kršitev, na način njene odprave in če mu da primeren rok za odpravo kršitve. Ta rok ne sme biti krajši od 15-tih dni. V konkretnem primeru sta tožnika prvemu tožencu opomin tudi poslala. Res je, da sta mu za odpravo kršitve, to je plačilo zapadlih najemnin in stroškov stanovanja, ponudila najkrajši možen rok (to je 15 dni), vendar to ne pomeni, da rok ni primeren. Ker gre pri načinu odprave kršitve za plačilo (ki ni zamudno opravilo) in tudi višina zneska ni bila taka, da bi sama po sebi terjala razmislek o daljšem roku, bi moral pritožnik pojasniti razloge, za svojo trditev o neprimerni dolžini roka.