OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010639
ZOZP člen 1, 15. ZS člen 113a, 113a/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - uporaba vozila - običajna funkcija vozila - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - odškodnina - pravica do odškodnine
Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile.
V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije. Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.
odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev sodne poravnave - premoženjska škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina za izgubljeni dobiček - vzročna zveza - nesklepčna tožba - nelegalna gradnja
Tožnik trdi, da mu je škoda nastala zaradi toženkine neizpolnitve obveznosti po sodni poravnavi. Če bi bil zemljiškoknjižni lastnik, bi zgradil nelegalen objekt (črno gradnjo), ki bi jo kasneje legaliziral, sama nepremičnina bi pridobila na vrednosti, on pa bi objekt lahko koristil sam ali pa bi ga oddajal. Ker do tega ni prišlo, mu je nastala premoženjska škoda, ki jo vtožuje. Ne navede pa, s čim naj bi mu toženka preprečila (onemogočila) zgraditi nelegalno (črno) gradnjo. S sklenitvijo sodne poravnave je dobil tožnik v posest nepremičnino, zato bi lahko "golo" gradnjo brez ustrezne dokumentacije tudi izvedel. Tožnik bi lahko dobil tudi gradbeno dovoljenje s toženkinim soglasjem. Toženka torej same gradnje tožniku ni onemogočala, tožnik pa tega niti ne zatrjuje. Dejansko stanje torej tožniku gradnje ni preprečevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010747
OZ člen 10, 131, 131/1, 179, 182.
odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - neposlovna odškodninska obveznost - krivdna odškodninska odgovornost - padec na mokrih stopnicah - opustitveno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - prepoved povzročanja škode - izvedensko mnenje - varni pogoji dela - vzročna zveza - zlom zapestja - višina odškodnine - anatomske in funkcionalne spremembe - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela - oprostitev plačila sodnih taks - merilo uspeha - delni uspeh v pravdi
Tudi če je material ustrezen za zunanje stopnice, to še ne pomeni, da mokre stopnice ne morejo biti spolzke oziroma, da je odškodninska odgovornost toženkine zavarovanke že zato izključena.
Zavarovanka toženke kot tožničina delodajalka mora zagotoviti varne pogoje dela. Pri tem mora ne le ravnati z zakonom ali v skladu s predpisi, ampak delovati preventivno in na mestih, kjer je v določenih okoliščinah (dež) mogoče pričakovati večjo možnost nastanka škode, ukreniti vse za preprečitev nastanka škode. Glede na širino podesta bi zato morala nanj namestiti več protidrsnih trakov. Poškodbo tožnice je po splošnih življenjskih izkušnjah mogoče pripisati opustitvam toženke. Padec oziroma posledična poškodba je predvidljiva posledica opustitve toženkine zavarovanke, zato je podana tudi adekvatna vzročna zveza.
Stroški pritožbenega postopka se odmerijo glede na vrednost izpodbijanega dela.
Ker je po spremembi sodbe uspeh tožnice 85%, pri tem pa je treba še upoštevati, da je bil v zadevi sporen temelj, je odločitev, da mora toženka tožnici povrniti celotne pravdne stroške, pravilna.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - obstoj darila - skupno premoženje - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje
Napotitev na pravdo pritožnice za 2.500 EUR, kolikor meni, da je zapustnikovega iz naslova skupnega premoženja, gre pa za sredstva, ki jih je imela na svojem računu vdova v trenutku zapustnikove smrti, je pravilna. Res je, da je premoženje, ki ga zakonca ustvarita z delom tekom zakonske zveze, njuno skupno premoženje in se domneva, da sta deleža na tem premoženju enaka. Vendar je pritožnica tista, ki mora šele dokazati, kar do sedaj ni niti zatrjevala, da namreč gre ravno za taka sredstva, torej pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. To se ne domneva kar samo po sebi, saj ima vsak zakonec lahko tudi svoje posebno premoženje.
ZJU člen 68, 68/1, 68/3.. ZDR-1 člen 56, 118.. ZUTD člen 49, 50, 50/1, 50/2.. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javna dela - brezposelna oseba - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena za opravljanje javnih del, ne more transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V podobni zadevi je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da se v primeru, če razlog za sklenitev pogodbe ni podan (tudi, če je sklenjena za izvajanje javnih del - po 9. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR), v skladu s 54. členom ZDR šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.
Institut sodne razveze po 118. členu ZDR-1 se lahko uporabi tudi v sporu o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pravnomočen izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov
Okrajno sodišče v Celju v zadevi dovolitve izvršbe I 348/2017 po seznanjenosti z ugovornimi trditvami dolžnika o nepravilnem vročanju sklepa o izvršbi ni bilo dolžno čakati na odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v drugi zadevi VL 56616/2009, saj v skladu s šestim odstavkom 9. člena ZIZ ugovor ne zadrži postopka. Dolžnik tudi ni predlagal odloga izvršbe. V trenutku izdaje sklepa o izvršbi I 348/2017 je bil izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 56616/2009 še pravnomočen in nanj je bilo izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete. Na trenutek izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru pa se vežejo meje pravnomočnosti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko socialno stanje - varstvo pravic mladoletnih otrok - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog dolžnika razlagalo preozko, ko je težko socialno stanje dolžnikov in posledično intenzivno škodo zaradi izgube doma (škoda zaradi realizacije obravnavane izvršbe) opredelilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje, da upnik ni dolžan čakati na izselitev dolžnikov do zaključka šolskega leta mladoletne četrte dolžnice, daje preveliko težo upnikovim interesom. Že na ustavnem nivoju je zagotovljeno posebno varstvo in skrb otrok (prvi odstavek 56. člena Ustave - URS). Otroci so posebej varovani pri svojem razvoju, ki ne more biti učinkovit, če nimajo na voljo ustreznih socialnih razmer, v katerih lahko kakovostno opravljajo šolske obveznosti. Tudi center za socialno delo predlaga, da se pri odlogu upošteva koristi mladoletne dolžnice v času njenega šolanja s tem, da ostane v dosedanjem domu do zaključka šolskega leta.
višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - odmera povračila škode - dokazno breme glede višine terjatve - vrednost materiala - identiteta predmeta - odtujitev stvari
Sporna je višina dosojene odškodnine za materialno škodo, ki je tožnici nastala, ko je toženec s solastnega dvorišča odpeljal začasno uskladiščeni okrasni kamniti material.
Sodišču ni bila omogočena primerjava materiala, s katero bi se lahko bodisi potrdile bodisi ovrgle tožničine trditve o njegovi zamenjavi z manjvrednim materialom.
Nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo kot element civilnega delikta je širše od pojma protipravnosti in za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno dejanje ali opustitev, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo posebej zapovedano ali prepovedano s pravno normo.
Nedopustno je ravnanje, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode.
Lastnik nepremičnine je dolžan poskrbeti, da iz njegove nepremičnine ne izvirajo vplivi, ki bi tretjim povzročali škodo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
izvedensko mnenje - nagrada izvedencu - odmera nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - manj zahtevno mnenje - nagrada za študij spisa
Večkratno ukvarjanje izvedenca z zadevo znotraj izvedbe dokaza z izvedencem ne daje podlage za večkratno odmerjanje nagrade iz naslova študija spisa, zato mu dodatno priglašeni stroški v višini študija dopolnitve spisa s prilogami in ponovnega pregleda osnovnega spisa v višini 92,00 EUR ne grejo.
ZPP člen 18, 105a, 274, 274/1.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.. ZDR-1 člen 200, 200/5.
zavržena tožba - neizbran kandidat - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik se je najkasneje v začetku maja 2013 seznanil, da na delovno mesto administrativna podpora v prodaji ni izbran, zato je že tedaj začel teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva v skladu s petim odstavkom 200. členom ZDR-1. Dejstvo, da tožnik izplačilo odškodnine utemeljuje na materialni škodi, ki naj bi jo utrpel, ker ga tožena stranka o neizbiri ni obvestila in ne na kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, ni odločilno za odločitev o pravočasnosti tožbe, ki jo je v takšnih primerih potrebno vložiti v prekluzivnem zakonskem roku. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da tožba ni bila vložena v roku 30 dni, tožbo na podlagi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZVPSBNO člen 4, 16. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 214, 214/2, 286.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - trajanje sodnega postopka - premoženjska škoda - vrednotenje nepremičnin - metoda vrednotenja - vrednost nepremičnine - tržna vrednost nepremičnine - tržna vrednost objekta - nabavna vrednost nepremičnin - vrednotenje zemljišča - izgubljeni dobiček - neprerekane trditve - pravočasnost trditev - bistvena kršitev določb postopka - dokazno breme - podredni tožbeni zahtevki
Z dolgotrajnim sojenjem v nepravdnem postopku je bila kršena pravica tožnice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Taka kršitev ima lahko za posledico premoženjsko škodo.
Premoženjsko škodo bi lahko predstavljala razlika med prejeto odškodnino in odškodnino, ki bi tožnici pripadala za hišo, če bi bilo v nepravdnem postopku odločeno do 1. 7. 2007, v kolikor bi bila v vzročni zvezi z (zatrjevano) kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku. Za ugotavljanje morebitne razlike v vrednosti nepremičnine v posameznih obdobjih bi bilo treba opraviti vrednotenje nepremičnine po enaki metodi.
Tožnica ni dokazala izgube na dobičku iz naslova obresti, ki bi jih prejela v primeru položitve odškodnine na dolgoročni bančni depozit.
tožba za vrnitev darila - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - vračilo darila - dopolnitev nujnega deleža - obseg prikrajšanja - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - namen plačila - prenos denarnih sredstev - darilo
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je oblikovalne in dajatvene narave. Z oblikovalnim zahtevkom mora prikrajšani nujni dedič zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče, v nasprotnem se vrača neposredno upravičencu. Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da višino prikrajšanja (matematično zneskovni izračun) sodišče praviloma res ugotovi v pravdi, a ni izključeno, da se to ne bi moglo dokončno opraviti v še odprtem zapuščinskem postopku – da se torej v materialno pravnem pogledu glede na 28. člen ZD, upoštevajoč tudi 35. člen ZD, v zapuščinskem postopku ugotavlja vrednost čiste zapuščine in izračuna nujni delež ter posledično prikrajšanje.
Do vračanja daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža pride le v obsegu, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. V primeru, da se zahteva vračanje več daril, je treba uporabiti 38. člen ZD, ki določa, da se darila vračajo začenši od zadnjega darila in nato dalje v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana, istočasno dana darila pa se vračajo sorazmerno.
Zapustnik ne zase ne za svojo ženo ni bil dolžan prispevati prvemu tožencu za preživljanje ničesar več, saj mu je za stroške preživljanja skladno s pogodbo dal nepremično premoženje. Zato je navedeni znesek pravilno ovrednoten kot darilo. Sodišče zapustniku ne odreka pravico do prostega razpolaganja z lastnimi sredstvi. Zapustnik je s tem sredstvi prosto razpolagal tako, da jih je podaril prvemu tožencu. Darilo pa zapade pod določila o prikrajšanju nujnega deleža v obsegu prikrajšanja.
Tožnik s podanimi trditvami zatrjuje ničnost poroštvenih pogodb zaradi nedopustnega nagiba ob sklepanju pogodb, kar ureja drugi odstavek 40. člena OZ, a mu ni uspelo dokazati takšnega nedopustnega ravnanja (uslužbencev) banke.
Če se solastniki o delitvi premoženja ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku, solastniki pa dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes.
materialna škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - povrnitev škode, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - razgled - pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine - odgovornost investitorja - odškodninska odgovornost občine in države
Za škodo, ki je nastala zaradi okrnitve razgleda, je odgovoren investitor, ki je na osnovi gradbenega dovoljenja s svojo splošno koristno dejavnostjo posegel v prostor in ne lokalna ali državna skupnost, ki je z družbenim planiranjem poseg v prostor omogočila.
ZD člen 9, 128, 129, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417c, 417d, 418.
stečaj zapuščine brez dedičev - dolg zapuščine - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - izločitev iz zapuščine - unovčenje stečajne mase - socialnovarstvena pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti - prehod premoženja - uvedba dedovanja - pravna fikcija
Ker je bil začet postopek stečaja zapuščine brez dedičev, je zapustnikovo premoženje del stečajne mase. Posledično se tudi o zahtevku na podlagi 128. člena ZD odloča v postopku stečaja zapuščine.
ZIZ člen 272, 271/1. ZGD-1 člen 501, 501/3, 482, 482/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na izključitev družbenika iz družbe - skupno premoženje zakoncev
Tožbo na izključitev družbenika sme vložiti ″vsak družbenik″, ne glede na delež in ne glede na to, ali je vložek vplačal v celoti. Če je upnica originarno pridobila poslovni delež, je s tem originarno pridobila korporacijske pravice, med katerimi so članske pravice in znotraj teh pravica do vložitve tožbe na izključitev družbenika.
Ker ni bilo pravnomočno presojana odgovornost prvotožene stranke po 147.členu OZ, pritožba zmotno trdi, da je že pravnomočno odločeno o odškodninski odgovornosti delodajalca in da bi zato sodišče prve stopnje smelo presojati le o obstoju odgovornosti toženca kot delavca glede na drugi odstavek 147.člena OZ.
Odgovornost delodajalca in delavca po 147.členu OZ nista akcesorni, temveč je delodajalčeva odgovornost samostojna in ni odvisna od obstoja odškodninske odgovornosti delavca in v določbi 147.člena OZ ni podlage za sklepanje, da je delodajalčeva odgovornost delavčevi akcesorna.
Ker je glede na prej navedeno posebej ugotavljati odgovornost tako delodajalca kot delavca in ker o delodajalčevi odgovornosti po 147.členu OZ ni bilo presojano, ne moremo govoriti o pravnomočno odločeni zadevi, prav tako pa samostojna odgovornost delavca zahteva, da se vsi elementi civilnega delikta zatrjujejo in ugotavljajo posebej v razmerju do delavca.