Sodišče prve stopnje je torej ugodilo podrednemu dokaznemu predlogu tožnice in je pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja, tako dopolnjenemu izvedenskemu mnenju pa tožnica ni nasprotovala in tudi ni vztrajala pri določitvi novega izvedenca. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni kršilo tožničinih procesnih pravic, ker je njenemu podrednemu dokaznemu predlogu ugodilo, niti sodišču prve stopnje ni bilo potrebno obrazložiti, zakaj ni izvedlo dokaza z določitvijo novih izvedencev medicinske stroke, saj tožnica pri tem dokaznem predlogu ni vztrajala. Po presoji pritožbenega sodišča pa kljub temu, da operacija ni bila nujna, glede na nadaljnje z izvedenskim mnenjem z dopolnitvami dokazno podprte ugotovitve sodišča prve stopnje, da je poškodba druge in tretje veje trovejnega živca ob izvedeni operaciji, ki je bila izvedena strokovno pravilno, kirurški zaplet, za nastanek katerega ne obstaja velika verjetnost, ker do njega pride v redkih primerih in ker izredno redko nastane ob poškodbi tega živca tudi nevralgija, zdravnik operater v obravnavani zadevi ni opustil pojasnilne dolžnosti.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vprašanjem obračuna bruto zneska ter odvoda davkov in prispevkov v istovrstnih zadevah, že zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4, 11, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba na izročitev mladoletnega otroka - izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - neuspešna oprava izvršbe
Izvršitelj je upravičen za plačilo v zvezi z izvršilnim dejanjem tudi v primeru, če je to neuspešno ali neizvedeno iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tarifi, pa se določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tarifi. Ne glede na to, da izvršilno dejanje ni bilo uspešno opravljeno, je izvršitelj upravičen do sorazmernega dela plačila za svoje delo, t.j. za neuspešen poskus odvzema otroka.
ZIZ člen 59, 59/1, 64, 64/1. ZPP člen 3, 3/3, 274.
tožba za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - pravni interes - napotitveni sklep - položaj tretje osebe
Lastnik nepremičnine, na kateri je bila dovoljena izvršba, ko nepremičnina še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ima v izvršilnem postopku položaj dolžnika, čeprav ni osebni dolžnik in ima že v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore kot dolžnik. Tožnica bo torej lahko že v izvršilnem postopku z ugovori uveljavljala, da se izvršba na njeno nepremičnino ne bo opravila. Zato pravni interes za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe ni izkazan in je odločitev o zavrženju tožbe na podlagi 274. člena ZPP pravilna.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dopolnitev tožbe - pravočasnost vloge - datum oddaje pošiljke na pošto - vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto
Poziv za dopolnitev tožbe je bil tožeči stranki vročen 4. 12. 2017. Rok za dopolnitev tožbe je bil 15 dni in se je iztekel 19. 12. 2017. Sodišče je pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe) prejelo dne 21. 12. 2017. Vloga je bila na sodišče prve stopnje posredovana priporočeno po pošti. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, izhaja, da je bila vloga na pošto oddana priporočeno 19. 12. 2017, torej upoštevajoč prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP, pravočasno.
sodna taksa za pritožbo - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse - prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek je zakonski, prekluzivni rok in znaša 15 dni. Zakonski roki niso podaljšljivi. Če stranka v roku ne opravi določenega procesnega opravila, tega opravila po poteku roka ni več mogoče veljavno opraviti. Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za odločitev sodišča ni relevanten.
Sodišče prve stopnje je v V. točki izreka sprejela stroškovno odločitev, ki je vsebinsko prazna, saj obveznost povrnitve stroškov ni zneskovno opredeljena, s čimer je šteti, da odločitve o stroških sodišče prve stopnje sploh še ni sprejelo. V tem delu bo sodišče prve stopnje pritožbo obravnavalo kot predlog za dopolnitev izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 325. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) in vsebinsko odločilo o priglašenih stroških. Ker odločitve (izreka) sodišča prve stopnje o stroških (še) ni, sodišče druge stopnje tudi ne more obravnavati pritožbe v delu, ki se nanaša na grajo obrazložitve zavrnitve posameznih stroškov. Obrazložitev ne more nadomestiti izreka, ampak je lahko le v funkciji utemeljevanja odločitve.
ZFPPIPP člen 57, 126, 129, 267, 267/2. ZPP člen 137, 257, 261, 261/3.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - predlog sodišču za izdajo soglasja - rok za izdajo soglasja - obličnost - ustna oblika - izvedba dokaznega postopka - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu - zaslišanje strank - vabilo - nenavzočnost stranke - zaslišanje le ene stranke - možnost obravnavanja pred sodiščem - navzočnost pooblaščenca - pravica do pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pridobitev procesne legitimacije upnika - stroški upnika - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje soglasja k uresničitvi odstopne pravice ne odloča v kontradiktornem postopku, temveč le presoja, ali je upraviteljev predlog utemeljen. Zaradi tega lahko povsem nadzoruje potek časa in s tem spoštovanje trimesečnega roka za izdajo soglasja. Po oceni višjega sodišča je (skoraj) nemogoče, da bi sodišče prve stopnje (ki ga je vrhovno sodišče zavezalo k izvedbi kontradiktornega postopka v zvezi z izdajo soglasja in sicer za ugotovitev spornega dejstva, ali je bila podana ustna odstopna izjava), takšen postopek izvedlo v roku, kot ga navaja pritožnik, pri tem pa hkrati upoštevalo pravila in roke, ki jih določa ZPP (izmenjava vlog in odgovorov nanje, razpis naroka za obravnavanje predloga, zaslišanja strank in prič ...). Pri izvedbi kontradiktornega postopka čas trajanja postopka namreč ni odvisen le od ravnanja sodišča, temveč tudi od drugih udeležencev. Že sama izvedba takšnega postopka bi tako lahko povzročila, da sodišče prve stopnje o izdaji soglasja ne bi moglo odločiti (po pritožnikovem mnenju) pravočasno, višje sodišče pa je prepričano, da bi vrhovno sodišče, če bi stalo na pritožnikovem stališču, na nov tek prekluzivnega roka v svoji odločbi gotovo opozorilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010661
URS člen 29. KZ člen 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - vrednost prilaščenega predmeta - kršitev pravice do obrambe - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nepremičnina s statusom javnega dobra - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa
V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
S sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati preneseno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik možnost vložiti tožbo v pravdnem postopku.
posebna pravila o prodaji določenega premoženja - stanovanje kot del stečajne mase - postopek osebnega stečaja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je v izreku določilo, da mora dolžnik stanovanjsko hišo izprazniti in izročiti v treh mesecih po prejemu sklepa. Rok je določen skladno z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 6a, 6a/2.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
ZST-1 v primeru plačila sodne takse pri blagajni sodišča (drugi odstavek 6.a člena ZST-1) taksnemu zavezancu ne nalaga obveznosti predložitve potrdila o opravljenem plačilu sodišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011137
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 492, 492/3, 492/4. KZ-1 člen 24, 29, 29/1.
neprištevnost storilca - krivdorek - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - varnostni ukrep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odločanje s sklepom
Sodišče prve stopnje je zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe s krivdorekom in hkratno presojo, da je obdolženec očitana dejanja storil v stanju neprištevnosti, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na vložen predlog državnega tožilstva za izrek varnostnega ukrepa ob upoštevanju posebnih določb iz XXVIII. Poglavja ZKP o postopku za uporabo varnostnih ukrepih odločiti s sklepom in ne sodbo.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - potrebni stroški - ugovor po izteku roka - odlog izvršbe - utesnitev izvršbe
Upnica utemeljeno uveljavlja, da je dolžnik delno plačal terjatev v času, ko je bila izvršba odložena, zato dejstvo, da je ni takoj utesnila, na potek izvršbe ni vplivalo. Sprotno utesnjevanje izvršbe zaradi prostovoljnih plačil dolžnika je potrebno in smiselno zato, da se prepreči poplačilo z izvršbo v večjem obsegu, kot je glede na (preostalo) terjatev potrebno. Če se izvršba zaradi odloga določen čas ne opravlja, takojšnja utesnitev po prostovoljnem plačilu dela terjatve ni potrebna, saj do nadaljevanja odložene izvršbe na obseg njene oprave ne more vplivati. Zato po mnenju višjega sodišča stroškov vloge, vložene v času odložene izvršbe, ne gre šteti kot s strani upnice neutemeljeno povzročenih stroškov.
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki je uvrščeno med kazniva dejanja zoper premoženje, stori, kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno. V opisu kaznivega dejanja, katerega storitev se po izpodbijani sodbi očita obdolžencu, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1: določno je navedena in konkretizirana tuja stvar kot predmet poškodovanja oziroma uničenja (pes, last oškodovanca E. S.), način uničenja (obdolženčeva nastavitev pasti, v katero se je pes ujel in obdolženčev udarec psa z rovnico po glavi) in tudi obseg poškodbenih posledic (poškodbe psa, ki so posledično povzročile njegovo izkrvavitev ter pogin). Višina povzročene škode ni zakonski znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V predmetnem primeru je premoženjska škoda oškodovancu nastala s poginom psa (njegovim uničenjem). Ubiti pes v skladu s kazenskopravno teorijo in ustaljeno sodno prakso namreč uživa kazenskopravno varstvo kot zasebna lastnina.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-3, 210/1-4, 214, 214/1, 221e, 221e/4, 221e/4-2, 221g. ZPP člen 316, 316/2.
poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice sklepa o potrditvi prisilne poravnave - dospelost terjatve - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Čeprav je tudi ravnanje dolžnika, ki na seznam terjatev uvrsti terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, procesna izjava v smislu priznavanja utemeljenosti terjatev (v tem je vsebinsko enaka izjavi pripoznave zahtevka), pa zgolj ta izjava ne ustvarja procesnih učinkov pravnomočne odločitve o teh terjatvah. Takšne učinke ustvari le sodna odločba, s katero so terjatve ugotovljene in dolžniku naloženo plačilo pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave tega ne vsebuje, zato tudi ne ustvarja učinka pravnomočnosti.