ZIZ člen 59, 59/1, 64, 64/1. ZPP člen 3, 3/3, 274.
tožba za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - pravni interes - napotitveni sklep - položaj tretje osebe
Lastnik nepremičnine, na kateri je bila dovoljena izvršba, ko nepremičnina še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ima v izvršilnem postopku položaj dolžnika, čeprav ni osebni dolžnik in ima že v izvršilnem postopku možnost uveljavljati ugovore kot dolžnik. Tožnica bo torej lahko že v izvršilnem postopku z ugovori uveljavljala, da se izvršba na njeno nepremičnino ne bo opravila. Zato pravni interes za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe ni izkazan in je odločitev o zavrženju tožbe na podlagi 274. člena ZPP pravilna.
višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - odmera povračila škode - dokazno breme glede višine terjatve - vrednost materiala - identiteta predmeta - odtujitev stvari
Sporna je višina dosojene odškodnine za materialno škodo, ki je tožnici nastala, ko je toženec s solastnega dvorišča odpeljal začasno uskladiščeni okrasni kamniti material.
Sodišču ni bila omogočena primerjava materiala, s katero bi se lahko bodisi potrdile bodisi ovrgle tožničine trditve o njegovi zamenjavi z manjvrednim materialom.
Če se solastniki o delitvi premoženja ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku, solastniki pa dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes.
materialna škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - povrnitev škode, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - razgled - pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine - odgovornost investitorja - odškodninska odgovornost občine in države
Za škodo, ki je nastala zaradi okrnitve razgleda, je odgovoren investitor, ki je na osnovi gradbenega dovoljenja s svojo splošno koristno dejavnostjo posegel v prostor in ne lokalna ali državna skupnost, ki je z družbenim planiranjem poseg v prostor omogočila.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
S sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati preneseno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik možnost vložiti tožbo v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010633
ZPP člen 184, 184/2, 185, 443, 443/1. SPZ člen 119, 119/2, 119/6. ZS člen 109.
spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - upravnik - etažna lastnina - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - poenotenje sodne prakse - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa
Poprava številke TRR, kamor naj tožena stranka nakaže vtoževani znesek vplačil v rezervni sklad, pomeni objektivno spremembo tožbenega predloga po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo tudi za sodno izterjavo plačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo in vodijo ločeno skladno z drugim odstavkom 119. člena SPZ.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da ena odločba Vrhovnega sodišča še ne pomeni spreminjanja sodne prakse. Vrhovno sodišče RS po ZS namreč skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Navedena sodba pa je bila izdana po obravnavi zahteve za varstvo zakonitosti prav zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava skozi sodno prakso, torej z namenom poenotenja sodne prakse, ki dotlej res ni bila tako enotna, kot trdi pritožnica.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 6a, 6a/2.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
ZST-1 v primeru plačila sodne takse pri blagajni sodišča (drugi odstavek 6.a člena ZST-1) taksnemu zavezancu ne nalaga obveznosti predložitve potrdila o opravljenem plačilu sodišču.
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.
stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - potrebni stroški - ugovor po izteku roka - odlog izvršbe - utesnitev izvršbe
Upnica utemeljeno uveljavlja, da je dolžnik delno plačal terjatev v času, ko je bila izvršba odložena, zato dejstvo, da je ni takoj utesnila, na potek izvršbe ni vplivalo. Sprotno utesnjevanje izvršbe zaradi prostovoljnih plačil dolžnika je potrebno in smiselno zato, da se prepreči poplačilo z izvršbo v večjem obsegu, kot je glede na (preostalo) terjatev potrebno. Če se izvršba zaradi odloga določen čas ne opravlja, takojšnja utesnitev po prostovoljnem plačilu dela terjatve ni potrebna, saj do nadaljevanja odložene izvršbe na obseg njene oprave ne more vplivati. Zato po mnenju višjega sodišča stroškov vloge, vložene v času odložene izvršbe, ne gre šteti kot s strani upnice neutemeljeno povzročenih stroškov.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1. ZGD-1 člen 3, 563, 563/1.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje
Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nepremičnina s statusom javnega dobra - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa
V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OKOLJSKO PRAVO
VSL00022062
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/3, 23, 23/8. ZPP člen 458, 458/1.
obvezna gospodarska javna služba - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - plačilo komunalnih storitev - plačilo za storitve obveznih javnih služb - lastnik - spor majhne vrednosti
Glede na osmi odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja mora zavezanec (v konkretnem primeru toženec kot lastnik nepremičnine) plačevati storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki tudi za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dopolnitev tožbe - pravočasnost vloge - datum oddaje pošiljke na pošto - vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto
Poziv za dopolnitev tožbe je bil tožeči stranki vročen 4. 12. 2017. Rok za dopolnitev tožbe je bil 15 dni in se je iztekel 19. 12. 2017. Sodišče je pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe) prejelo dne 21. 12. 2017. Vloga je bila na sodišče prve stopnje posredovana priporočeno po pošti. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, izhaja, da je bila vloga na pošto oddana priporočeno 19. 12. 2017, torej upoštevajoč prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP, pravočasno.
Tožnica je trdila, da sopogodbenice niso izpolnile ničesar od dogovorjenega, zato je bilo na sopogodbenicah, ki so tej trditvi nasprotovale, da specificirajo, torej točno navedejo, kaj so od tega, k čemur so se s pogodbo zavezale, opravile. Čim pa toženke niso zmogle že zadostne trditvene podlage, ni nobenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje v zvezi z opravljenimi deli izvajalo dokaze, saj se nepostavljenih trditev ne dokazuje.
Tudi pri obveznosti (obligaciji) prizadevanja ne zadostuje zgolj trditev, da so si sopogodbenice prizadevale izpolniti obveznost - navesti bi morale vse, kar so v tej smeri storile, in to nato tudi dokazati, tega bremena pa niso zmogle.
Domneva solidarnosti po oceni višjega sodišča ne velja tudi za primer, ko je pogodba razvezana, saj iz 111. člena OZ izhaja, da mora ob razvezi pogodbe vsak vrniti tisto, kar je prejel. Enako izhaja tudi iz 190. člena OZ, ko mora vsak vrniti le tisto, za kar je bil obogaten.
Kakršnokoli stališče, da zavrnitev dela zahtevka ni potrebna v izreku sodbe, je v nasprotju s tretjim odstavkom 324. člena ZPP in tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki vpliva na pravilnost sodbe.
Po 111. členu OZ, ki se uporablja za primere, ko ena stranka odstopi od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti druge stranke ali pa je pogodba razvezana že po samem zakonu in je tako specialna določba, je treba plačati obresti od prejetega denarja že od dneva prejema denarja dalje. Pri tem po oceni višjega sodišča že za čas od prejema dalje ne morejo teči obresti v višini obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, ki imajo tudi kaznovalno funkcijo, take obresti lahko tečejo šele od dneva, ko bi prejemnik denarja moral vrniti denar. Do takrat pa obresti ne morejo teči v tej višini, temveč gre glede na četrti odstavek 111. člena OZ lahko le za povračilo koristi, to pa lahko predstavljajo kakšne druge obresti (nižje, npr. običajne pogodbene obresti), ki pa jih mora tožeča stranka sama definirati in obrazložiti.
Pomembno je le, koliko je tožnica uspela do sedanjih toženk, seveda ob upoštevanju, da je vse prvotne toženke zastopal odvetnik, stroški katerega so bili tožnici že naloženi v plačilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00016500
KZ-1 člen 15. ZIKS-1 člen 20, 20/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - vštevanje odvzema prostosti v kazen - vštevanje odvzete prostosti v tujini v kazen - emigracijski pripor - nastop kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - privedba na prestajanje kazni
Izvršilno sodišče lahko namesto poziva za nastop kazni odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali na podlagi drugih posebnih okoliščin kaže na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil (tretji odstavek 20. člena ZIKS-1).
V sodni praksi so zastopani strogi pogoji za vštevanje odvzema prostosti v zaporno kazen, in sicer v smislu, da se lahko všteva le odvzem prostosti, med izvršitvenim postopkom ali pripor ki je v zvezi z izvršenim kaznivim dejanjem, pri čemer mora odvzem prostosti ustrezati institutom odvzema prostosti v Republiki Sloveniji (npr. priporu, hišnemu priporu).
sodna taksa za pritožbo - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse - prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek je zakonski, prekluzivni rok in znaša 15 dni. Zakonski roki niso podaljšljivi. Če stranka v roku ne opravi določenega procesnega opravila, tega opravila po poteku roka ni več mogoče veljavno opraviti. Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za odločitev sodišča ni relevanten.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-4, 49/2, 50, 50/3.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - gradbeništvo in urbanizem - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obseg nagrade - prevozni stroški - ocena zahtevnosti mnenja - materialni stroški izvedenca - Kraljevina SHS
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca ne vpliva na njegovo pravico do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011137
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 492, 492/3, 492/4. KZ-1 člen 24, 29, 29/1.
neprištevnost storilca - krivdorek - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - varnostni ukrep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odločanje s sklepom
Sodišče prve stopnje je zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe s krivdorekom in hkratno presojo, da je obdolženec očitana dejanja storil v stanju neprištevnosti, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na vložen predlog državnega tožilstva za izrek varnostnega ukrepa ob upoštevanju posebnih določb iz XXVIII. Poglavja ZKP o postopku za uporabo varnostnih ukrepih odločiti s sklepom in ne sodbo.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.