izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - dom za starejše - nega in pomoč
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jih je tožnik storil s tem, ker je s stanovalkami ravnal grdo, nehumano, nespoštljivo, nedostojno in grobo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot negovalec, vešč svojega dela, zavezovala so ga pravila obnašanja, sprejeta prav z namenom varovanja pravic in osebne integritete oskrbovancev, ki so mu nalagala spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete oskrbovancev kot enkratnih bitij z vsemi njihovimi značilnostmi; dolžan je bil ustvarjati pogoje, da bi se počutili varni in sprejeti; spoštovati njihov pogled na svet in razumevanje dogodkov; ni mu bilo dovoljeno uporabljati besed ali ustvarjati situacij, ki bi bile za oskrbovanca žaljive, posmehljive ali poniževalne; negovalne in oskrbovalne postopke je bil dolžan prilagoditi potrebam in značilnostim posameznega stanovalca. Glede na ranljivost in odvisnost starejših ljudi, ki ne morejo več skrbeti sami zase in so zato popolnoma odvisni od delavcev, zaposlenih v zavodih institucionalne nege, je zavest o nujnosti ravnanja v skladu z opisanimi pravili še posebej pomembna, zato so kršitve, v nasprotju z takšnim ravnanjem, hujše narave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011953
ZKP člen 105, 105/2.
odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - uveljavljanje slabega premoženjskega stanja
Slabe premoženjske razmere, na katere se sklicuje pritožnik, pri odločbi o premoženjskopravnih zahtevkih niso odločilne. Še zlasti ne v obravnavanem primeru, ko so bili premoženjskopravni zahtevki po pritožniku pripoznani in ko se po drugih okoliščinah niti ni bilo treba ozirati.
sklep o kaznovanju stranke - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta
Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom VII Pg 4525/2012 z dne 15. 1. 2018 toženo stranko pozvalo k plačilu takse za pritožbeni postopek po tarifni št. 30010 ZST-1 v znesku 33,00 EUR, začet s pritožbo tožene stranke zoper sklep VII Pg 4525/2012-60 z dne 1. 12. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje toženo stranko zaradi zlorabe procesnih pravic v tem postopku kaznovalo z denarno kaznijo v višini 1.000,00 EUR in ji naložilo, da mora navedeno kazen plačati na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Pritožba zoper sklep z dne 1. 12. 2017 predstavlja posebno pritožbo v rednem postopku, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje pisanj na poslovnem naslovu - vročitev na napačen naslov - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - dokazna ocena - pritožbene novote
Iz spisa, v katerega je pritožbeno sodišče vpogledalo, izhaja, da so bila vsa pisanja od sklepa o izvršbi VL 108134/2016 z dne 24. 10. 2016 naprej prvo toženki poslana in vročena na naslov, ki je od 21. 9. 2016 v poslovni register RS vpisan kot poslovni naslov prvo toženke in sicer T. Navedeno je v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, ki določa, da se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register, zato pritožbeni očitki o pošiljanju pisanj na napačen naslov niso utemeljeni.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 94, 94/3, 96, 96/2.
odpravnina ob upokojitvi - datum prenehanja delovnega razmerja - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici vročena 2. 12. 2016, odpoved tožnice, poslana priporočeno po pošti, pa (po navedbah tožnice) 13. 12. 2016, učinkuje odpoved tožene stranke, ki je bila vročena prej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010899
ZPP člen 458, 458/1.
plačilo komunalnih storitev - ugovor ugasle pravice - trditveno in dokazno breme dolžnika - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Plačilo v znesku 50,00 EUR z dne 23. 5. 2014 je bilo poravnano v korist A., d. o. o., ne pa v korist tožnika. Tudi znesek 83,56 EUR je bil poravnan v korist A., d. o.o. in ne v korist tožnika. Vsi navedeni zaključki so dejanske narave, zato so nasprotne pritožbene navedbe, s katerimi toženec zatrjuje, da je sodišče dejstva v zvezi z zatrjevanimi plačili nepravilno ugotovilo, neupoštevne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.
ZPP člen 142, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-8, 452.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - vročanje sodnih pisanj osebno vročanje - pravočasne trditve - grajanje procesnih kršitev
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti osebno. Ob tehtanju načela kontradiktornosti, po katerem morajo stranke imeti možnost, da se opredelijo do navedb nasprotne stranke in na drugi strani načela ekonomičnosti in hitrosti postopka, čemur je namenjena neosebna vročitev, namreč v primerih kot je obravnavani prevlada načelo kontradiktornosti.
Glede na vsebino ugovora in dejstvo, da se je tožena stranka v njem sklicevala na navedene račune ter jih priložila kot dokaz, bi se morala oziroma se je imela tožeča stranka možnost na dejstvo, da ji računi niso bili vročeni, sklicevati v vlogi, s katero je dopolnila tožbo. V njej pa je zgolj pavšalno in nesubstancirano navedla, da navedbe tožene stranke v ugovoru niso relevantne za navedeno zadevo in terjatev tožeče stranke ni mogla ugasniti, pri čemer ni trdila, da ji računi, na katere se je sklicevala tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso znani.
Tožena stranka je sledljivost puščic dokazovala, kot rečeno, tudi z dobavnicami in ostalo dokumentacijo, z zaslišanjem predstavnika italijanske družb ter z zaslišanjem svojih predstavnikov. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagane dokaze ocenjevati in če res vsaj verjetno izkazujejo trditve tožene, potem tožeča stranka ne more uspeti zgolj z zanikanjem, da pregledanih puščic ni proizvedla ona. Drugačno stališče sodišča prve stopnje postavlja toženo stranko v nesorazmerno težak položaj pri dokazovanju njenih trditev.
ZIZ člen 16, 16-5, 205, 205/1, 208. ZPP člen 337, 337/1. SPZ člen 128.
poplačilo upnika v izvršbi - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - sklep o poplačilu - pravica do pritožbe zoper sklep o poplačilu - pogojna terjatev - sodni depozit - pravočasnost - prerekanje terjatve - obstoj terjatve
Pritožnica (upnica dolžnika v drugem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o rubežu in prenosu terjatve iz naslova kupnine) je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje s strani sodišča obveščena o terjatvi zastavnega upnika, o njegovem obračunu terjatve, pa tega ni prerekala, na izrecen dopis sodišča ni niti odgovorila. Zato vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na temelj in višino terjatve zastavnega upnika, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje naj bi prezrlo, da je bil znesek na sodnem depozitu s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki I 2004/764 z dne 19. 12. 2005 zarubljen v korist pritožnice. Sodišče v postopku izvršbe na dolžnikovo terjatev ne presoja obstoja terjatve, ki je predmet rubeža. Zato zgolj pravno dejstvo, da je sodišče v drugem izvršilnem postopku izdalo sklep, na katerega pritožnica opira svojo pravico, samo po sebi ne more biti pravno odločilno. Bistveno je, da v času izdaje omenjenega sklepa dolžnik do Okrajnega sodišča na Vrhniki sploh ni imel denarne terjatve za znesek sodnega depozita. Terjatev v ožjem pomenu besede pomeni pravico imetnika od nasprotne stranke zahtevati, da opravi neko dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tega (natančneje: zahtevati dajatev) pa dolžnik v tej zadevi še ni imel. Terjatev na izplačilo zneska preostale kupnine bi imel šele in ko bi bile poplačane terjatve vseh zastavnih upnikov (glej 128. člen SPZ v zvezi z 205. členom ZIZ) ali če bi nastopile okoliščine, da ti upniki do poplačila ne bi bili upravičeni. Posledično bi pritožnica šele tedaj lahko uresničila svojo pravico biti poplačana iz preostanka kupnine.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev glede ustavitve postopka je sodišče izdalo na podlagi 188. člena ZPP, ki določa, da tožena stranka lahko umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Tožena stranka se je z vlogo izjavila glede umika in podala soglasje k umiku, zato je sodišče prve stopnje pravilno, ob upoštevanju 158. člena ZPP, štelo, da so izpolnjeni pogoji za povrnitev potrebnih stroškov tožeči stranki.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
V skladu z ustaljeno sodno prakso (npr. VS RS sklep I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, VS RS sklep I R 30/2018 z dne 8. 3. 2018, VS RS sklep I R 69/2016 z dne 23. 6. 2016, VS RS sklep I R 50/2016 z dne 5. 5. 2016, VS RS sklep I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015 in drugi) je predpostavka nujne delegacije izločitev vseh sodnikov krajevno pristojnega sodišča. Dejstvo, da so bili v predmetnem gospodarskem sporu do sedaj izločeni že vsi sodniki Oddelka za gospodarsko sodstvo, katerim se po letnem razporedu 2018 in po odredbah predsednice sodišča dodeljujejo Pg zadeve, ne predstavlja podlage za nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru namreč niso edini sodniki tega sodišča, zato pogoj iz 66. člena ZPP ni izpolnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
oporočno razpolaganje z zapuščino - nagib v oporoki - izpodbojnost oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočiteljeva volja - razlaga oporočiteljevega namena - oporočiteljev pravi namen - subjektivni razlogi - bivanje v domu za ostarele - razdedinjenje dediča - pogoji za preklic oporoke - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal, predstavlja zmoto v oporočiteljevem nagibu. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča.
ZD v 99. členu glede preklica oporoke določa, da lahko oporočitelj oporoko prekliče v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju obličnih pogojev za izjavo o preklicu oporoke ne izpolnjuje.
predlog tretjega za odlog izvršbe - realizacija izvršbe kot škoda - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.
Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi tudi materialno dokazno breme in mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah. To velja tudi za dokazovanje negativnega dejstva, da drugi toženec prvemu tožencu denarnega zneska, ki naj bi ga prvi toženec prejel kot posojilo, nikoli ni izročil. Ker pa vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v takem primeru lahko vodi v dokazno stisko, je stranki, ki nosi materialno dokazno breme, treba dokazovanje olajšati, eden od načinov pa je tudi dokazovanje z indici.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011550
ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - višina nadomestila - metoda izračuna uporabnine - izgubljena korist - način ugotavljanja koristi - najemnina - hipotetična najemnina
Pri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je sodna praksa že zavzela stališče, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Pri tem mora iz dejanskih okoliščin izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist lahko dosegel. Eden od načinov ugotavljanja koristi je najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca, in za stroške vzdrževanja, če bi jih kril zavezanec. Upravičenec na tak način višino koristi utemeljuje z ugotavljanjem hipotetične najemnine, ki bi jo v pravno pomembnem obdobju lahko dosegel z oddajanjem prostorov v najem, ali pa z najemnino, ki jo je bil v istem obdobju upravičen prejemati zavezanec na podlagi obstoječih najemnih razmerij.
predlog za zaznambo spora - zavrnitev predloga za zaznambo spora
Sodišče je predlog pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil omenjeni spor pri v predlogu navedenih parcelah že zaznamovan, in sicer že ob vložitvi prvotne tožbe in je odločitev o zaznambi spora postala pravnomočna. Ker dvakratna zaznamba spora v isti zadevi ni dopustna, predlog predlagateljice ni utemeljen.
V sodni praksi je v številnih sodnih odločbah zavzeto stališče, da se vrnitev v prejšnje stanje stranki ne dovoli, v kolikor so okoliščine zamude nastale v njeni sferi.
V sporni zadevi je do zamude roka prišlo izključno zaradi ravnanja zaposlenih pri toženki, torej v njeni sferi. Zato za odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje toženke ni pomembna okoliščina, kako ima toženka notranje urejeno organizacijo dela in s kakšno skrbnostjo delajo zaposleni, kdo sprejema pošto, kdo odgovarja na tožbe in kako potujejo pisanja znotraj toženke. Nepravilno, protipravno ali nezakonito ravnanje zaposlenih pri toženki se ne more šteti za nezakrivljen oziroma nepredvidljiv razlog, saj bi toženka z ustrezno organizacijo lahko oziroma bi morala preprečiti, da do tovrstnih ravnanj ne bi prišlo. Zato je razlog, zaradi katerega je toženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje, neutemeljen.
motenje posesti - posestno varstvo - rok za posestno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - ponavljajoče se motilno dejanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).