KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00011137
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 492, 492/3, 492/4. KZ-1 člen 24, 29, 29/1.
neprištevnost storilca - krivdorek - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - varnostni ukrep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odločanje s sklepom
Sodišče prve stopnje je zagrešilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek sodbe s krivdorekom in hkratno presojo, da je obdolženec očitana dejanja storil v stanju neprištevnosti, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na vložen predlog državnega tožilstva za izrek varnostnega ukrepa ob upoštevanju posebnih določb iz XXVIII. Poglavja ZKP o postopku za uporabo varnostnih ukrepih odločiti s sklepom in ne sodbo.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - potrebni stroški - ugovor po izteku roka - odlog izvršbe - utesnitev izvršbe
Upnica utemeljeno uveljavlja, da je dolžnik delno plačal terjatev v času, ko je bila izvršba odložena, zato dejstvo, da je ni takoj utesnila, na potek izvršbe ni vplivalo. Sprotno utesnjevanje izvršbe zaradi prostovoljnih plačil dolžnika je potrebno in smiselno zato, da se prepreči poplačilo z izvršbo v večjem obsegu, kot je glede na (preostalo) terjatev potrebno. Če se izvršba zaradi odloga določen čas ne opravlja, takojšnja utesnitev po prostovoljnem plačilu dela terjatve ni potrebna, saj do nadaljevanja odložene izvršbe na obseg njene oprave ne more vplivati. Zato po mnenju višjega sodišča stroškov vloge, vložene v času odložene izvršbe, ne gre šteti kot s strani upnice neutemeljeno povzročenih stroškov.
sodna taksa za pritožbo - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse - prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek je zakonski, prekluzivni rok in znaša 15 dni. Zakonski roki niso podaljšljivi. Če stranka v roku ne opravi določenega procesnega opravila, tega opravila po poteku roka ni več mogoče veljavno opraviti. Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za odločitev sodišča ni relevanten.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve
S sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati preneseno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik možnost vložiti tožbo v pravdnem postopku.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dopolnitev tožbe - pravočasnost vloge - datum oddaje pošiljke na pošto - vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto
Poziv za dopolnitev tožbe je bil tožeči stranki vročen 4. 12. 2017. Rok za dopolnitev tožbe je bil 15 dni in se je iztekel 19. 12. 2017. Sodišče je pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe) prejelo dne 21. 12. 2017. Vloga je bila na sodišče prve stopnje posredovana priporočeno po pošti. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, izhaja, da je bila vloga na pošto oddana priporočeno 19. 12. 2017, torej upoštevajoč prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP, pravočasno.
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1. ZGD-1 člen 3, 563, 563/1.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje
Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-4, 49/2, 50, 50/3.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - gradbeništvo in urbanizem - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obseg nagrade - prevozni stroški - ocena zahtevnosti mnenja - materialni stroški izvedenca - Kraljevina SHS
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca ne vpliva na njegovo pravico do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
krivda - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 spada med kazniva dejanja zoper pravni promet. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določena v tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ki med ostalim sankcionira tudi uporabo ponarejene javne listine kot prave. Izvršitveno dejanje, torej samo uporabo ponarejene javne listine, je mogoče storiti z direktnim ali pa eventualnim naklepom kot možnima oblikama krivde. V vsakem primeru pa je treba obdolžencu dokazati zavestno sestavino naklepa, se pravi, da se je ob uporabi javne listine zavedal, da je ta listina ponarejena. Gre za eno izmed t. i. odločilnih dejstev. Pri konkretno obravnavanem kaznivem dejanju bi tako moralo sodišče prve stopnje na ravni dokaznega standarda subjektivne gotovosti dognati katera dejstva in dokazi obdolženemu dokazujejo, da se je 15. 5. 2014 zavedal, da v postopku inšpekcijskega nadzora obeh v opisu dejanja navedenih družb inšpektorici za delo, v dokaz, da so delavci prijavljeni v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, izroča fotokopiji obrazcev M1-2/B (Prijava - odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni), za kateri ve, da sta ponarejeni (opremljeni s ponarejenim žigom ZZZS OE Celje in s ponarejenim podpisom delavke, zaposlene pri ZZZS OE Celje).
posebna pravila o prodaji določenega premoženja - stanovanje kot del stečajne mase - postopek osebnega stečaja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je v izreku določilo, da mora dolžnik stanovanjsko hišo izprazniti in izročiti v treh mesecih po prejemu sklepa. Rok je določen skladno z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010633
ZPP člen 184, 184/2, 185, 443, 443/1. SPZ člen 119, 119/2, 119/6. ZS člen 109.
spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - upravnik - etažna lastnina - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - poenotenje sodne prakse - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - enotna sodna praksa
Poprava številke TRR, kamor naj tožena stranka nakaže vtoževani znesek vplačil v rezervni sklad, pomeni objektivno spremembo tožbenega predloga po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo tudi za sodno izterjavo plačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo in vodijo ločeno skladno z drugim odstavkom 119. člena SPZ.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da ena odločba Vrhovnega sodišča še ne pomeni spreminjanja sodne prakse. Vrhovno sodišče RS po ZS namreč skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Navedena sodba pa je bila izdana po obravnavi zahteve za varstvo zakonitosti prav zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava skozi sodno prakso, torej z namenom poenotenja sodne prakse, ki dotlej res ni bila tako enotna, kot trdi pritožnica.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
prekluzija - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pisno materialno procesno vodstvo - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge
Zgolj zapis prvega in petega odstavka 286a. člena ZPP v oklepaju ne izpolnjuje standarda opozorila po šestem odstavku 286a. člena ZPP.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 71, 71/2. OZ člen 1019, 1019/3, 1025.
izvršilni naslov - notarski zapis - ugovor zoper sklep o izvršbi - solidarno poroštvo - zapadlost terjatve - višina terjatve - dokazno breme glede višine terjatve - obresti - odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - stečaj nad glavnim dolžnikom
Pisna izjava o zapadlosti terjatve ne dokazuje tudi same višine terjatve, kajti slednja izhaja iz vsebine notarskega zapisa kot izvršilnega naslova.
Dokazno breme v zvezi z višino terjatve in (ne)pravilnostjo njenega izračuna se je po upnikovih povsem zadostnih trditvah in predloženih listinskih dokazih prevalilo na dolžnika, ki pa tega bremena ni zmogel, saj ni ponudil konkretnih, preverljivih navedb in pojasnil o tem, kakšno naj bi bilo pravo stanje glavnice ter pogodbenih in zamudnih obresti.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija duševnega bolnika - predhodno duševno bolezensko stanje - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernosti - nujen ukrep - ponavljanje škodnega ravnanja - ponavljanje kršitev - agresivnost - grožnje - grozeča škoda
Pred prvo hospitalizacijo si je pridržana oseba povzročila veliko premoženjsko škodo, postala je tudi heteroagresivna - razbijala je, nevarno vozila avto, policajem je grozila, da jih bo ubila, pri čemer je imela v prtljažniku dve sekiri, na oddelku je pljuvala, bila glasna, vrgla je vodo v zdravnico, bila je tako neobvladljiva, da jo je bilo potrebno ovirati. Ob sedanji hospitalizaciji je partnerka pridržane osebe pojasnila, da so se začeli kazati enaki znaki kot prejšnjič. Tako je pravilen zaključek, da v takem bolezenskem stanju (remisiji) obstaja nevarnost, da se ravnanje, kakršno je bilo ob prvi hospitalizaciji, ponovi.
Tožnik je vložil tožbo za znižanje preživnine zoper toženo stranko, ki je preživninska zavezanka. S tem je zgrešil pasivno legitimacijo, saj bi moral tožbo vložiti zoper preživninskega upravičenca. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo in posledično naložilo tožniku plačilo stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00010320
URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5, 71/6. ZPP člen 355, 355/1.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - slabo zdravstveno stanje dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravno priznana škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje pravic v koliziji - novejša sodna praksa - pravica do zasebnosti - novela ZIZ-L - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zakonske pogoje za odlog izvršbe na predlog dolžnika v konkretnem primeru razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnika zaradi grozeče izgube doma, v katerem prebiva, takoj ocenilo kot pravno nepriznano škodo. Če bi zakonodajalec menil, da se mora izvršba realizirati za vsako ceno, možnosti odloga izvršbe ne bi niti predvidel.
Novela ZIZ-L z dopolnitvijo 71. člena ZIZ s četrtim do šestim odstavkom kaže na neustreznost večinskega tolmačenja dosedanje zakonodaje oziroma na nujno potrebo po spremembi njene razlage, kajti v nasprotnem primeru dolžnik praktično nikoli ne bi mogel doseči odloga izvršbe - niti tedaj, ko je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in mu v izvršbi grozi prodaja doma.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - procesna dispozicija - soglasje pravdnih strank
Doplačilo sodne takse za tožbo v postopku, ki se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Nanjo pazi sodišče po uradni dolžnosti. Če ni izpolnjena, se po samem zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Če sodna taksa za tožbo ni plačana, sodišče s postopkom ne more nadaljevati ne glede na to, ali se s tem tožena stranka strinja ali ne. Ker ne gre za umik tožbe na podlagi procesne dispozicije tožeče stranke, pač pa za fikcijo umika na podlagi zakona, sodišče o njej ni dolžno obveščati tožene stranke, slednja pa s svojim nestrinjanjem fikcije umika tožbe ne more preprečiti.
Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku petnajstdnevnega roka za prevzem pisanja na pošti, na kar je bila pritožnica opozorjena v obvestilu o prispelem pismu. Vročitev plačilnega naloga pritožnici je bila torej opravljena z zakonsko fikcijo na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP, čeprav je bilo dejansko pisanje vrnjeno sodišču, ker je bil hišni predalčnik neuporaben, da bi vročevalec v njem pustil sodno pisanje. Skladno s 44. členom Zakona o poštnih storitvah morajo biti poštni predalčniki namreč izdelani in nameščeni tako, da med drugim zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk, nezaklenjen predalčnik pa temu kriteriju ne ustreza.