Upravnik ima že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1. ZDavP-2 člen 85a. ZGD-1 člen 3, 3/6.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - fizična oseba - samostojni podjetnik - davčna odločba - vročitev - elektronsko vročanje prek portala eDavki
Ker pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se dolžnik kot fizična osebna nikoli ni prijavil v sistem eDavki, zaradi česar se iz sistema tudi ni mogel odjaviti.
Za obstoj domneve po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se ne zahteva pravnomočnost odločbe, s katero je bil dodatno ali naknadno odmerjen davek (ali naloženo plačilo prispevkov), pač pa zadostuje že, da je taka odločba izdana. Odveč so zato pritožbene navedbe, ali je sporna davčna odločba že pravnomočna oziroma kdaj bi lahko postala pravnomočna.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/6, 401, 401/1, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - obveščanje upravitelja - predložitev plačilnih list - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Dolžnik sam pa navaja, da je dokaj redno oddajal plačilne liste. „Dokaj redno“ v postopku osebnega stečaja ni dovolj, obveznosti mora dolžnik izpolnjevati v roku, če jih ne more, pa mora o tem obvestiti upravitelja. Ravnanje, ko dolžnik odpove pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa nove zaposlitve še nima, vsekakor ni ravnanje v skladu s 401. členom ZFPPIPP.
Tožnica je trdila, da sopogodbenice niso izpolnile ničesar od dogovorjenega, zato je bilo na sopogodbenicah, ki so tej trditvi nasprotovale, da specificirajo, torej točno navedejo, kaj so od tega, k čemur so se s pogodbo zavezale, opravile. Čim pa toženke niso zmogle že zadostne trditvene podlage, ni nobenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje v zvezi z opravljenimi deli izvajalo dokaze, saj se nepostavljenih trditev ne dokazuje.
Tudi pri obveznosti (obligaciji) prizadevanja ne zadostuje zgolj trditev, da so si sopogodbenice prizadevale izpolniti obveznost - navesti bi morale vse, kar so v tej smeri storile, in to nato tudi dokazati, tega bremena pa niso zmogle.
Domneva solidarnosti po oceni višjega sodišča ne velja tudi za primer, ko je pogodba razvezana, saj iz 111. člena OZ izhaja, da mora ob razvezi pogodbe vsak vrniti tisto, kar je prejel. Enako izhaja tudi iz 190. člena OZ, ko mora vsak vrniti le tisto, za kar je bil obogaten.
Kakršnokoli stališče, da zavrnitev dela zahtevka ni potrebna v izreku sodbe, je v nasprotju s tretjim odstavkom 324. člena ZPP in tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki vpliva na pravilnost sodbe.
Po 111. členu OZ, ki se uporablja za primere, ko ena stranka odstopi od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti druge stranke ali pa je pogodba razvezana že po samem zakonu in je tako specialna določba, je treba plačati obresti od prejetega denarja že od dneva prejema denarja dalje. Pri tem po oceni višjega sodišča že za čas od prejema dalje ne morejo teči obresti v višini obrestne mere zakonskih zamudnih obresti, ki imajo tudi kaznovalno funkcijo, take obresti lahko tečejo šele od dneva, ko bi prejemnik denarja moral vrniti denar. Do takrat pa obresti ne morejo teči v tej višini, temveč gre glede na četrti odstavek 111. člena OZ lahko le za povračilo koristi, to pa lahko predstavljajo kakšne druge obresti (nižje, npr. običajne pogodbene obresti), ki pa jih mora tožeča stranka sama definirati in obrazložiti.
Pomembno je le, koliko je tožnica uspela do sedanjih toženk, seveda ob upoštevanju, da je vse prvotne toženke zastopal odvetnik, stroški katerega so bili tožnici že naloženi v plačilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00016500
KZ-1 člen 15. ZIKS-1 člen 20, 20/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - vštevanje odvzema prostosti v kazen - vštevanje odvzete prostosti v tujini v kazen - emigracijski pripor - nastop kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - privedba na prestajanje kazni
Izvršilno sodišče lahko namesto poziva za nastop kazni odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali na podlagi drugih posebnih okoliščin kaže na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil (tretji odstavek 20. člena ZIKS-1).
V sodni praksi so zastopani strogi pogoji za vštevanje odvzema prostosti v zaporno kazen, in sicer v smislu, da se lahko všteva le odvzem prostosti, med izvršitvenim postopkom ali pripor ki je v zvezi z izvršenim kaznivim dejanjem, pri čemer mora odvzem prostosti ustrezati institutom odvzema prostosti v Republiki Sloveniji (npr. priporu, hišnemu priporu).
sodna taksa za pritožbo - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse - prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek je zakonski, prekluzivni rok in znaša 15 dni. Zakonski roki niso podaljšljivi. Če stranka v roku ne opravi določenega procesnega opravila, tega opravila po poteku roka ni več mogoče veljavno opraviti. Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za odločitev sodišča ni relevanten.
krivda - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba ponarejene listine
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 spada med kazniva dejanja zoper pravni promet. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določena v tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ki med ostalim sankcionira tudi uporabo ponarejene javne listine kot prave. Izvršitveno dejanje, torej samo uporabo ponarejene javne listine, je mogoče storiti z direktnim ali pa eventualnim naklepom kot možnima oblikama krivde. V vsakem primeru pa je treba obdolžencu dokazati zavestno sestavino naklepa, se pravi, da se je ob uporabi javne listine zavedal, da je ta listina ponarejena. Gre za eno izmed t. i. odločilnih dejstev. Pri konkretno obravnavanem kaznivem dejanju bi tako moralo sodišče prve stopnje na ravni dokaznega standarda subjektivne gotovosti dognati katera dejstva in dokazi obdolženemu dokazujejo, da se je 15. 5. 2014 zavedal, da v postopku inšpekcijskega nadzora obeh v opisu dejanja navedenih družb inšpektorici za delo, v dokaz, da so delavci prijavljeni v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, izroča fotokopiji obrazcev M1-2/B (Prijava - odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni), za kateri ve, da sta ponarejeni (opremljeni s ponarejenim žigom ZZZS OE Celje in s ponarejenim podpisom delavke, zaposlene pri ZZZS OE Celje).
Kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki je uvrščeno med kazniva dejanja zoper premoženje, stori, kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno. V opisu kaznivega dejanja, katerega storitev se po izpodbijani sodbi očita obdolžencu, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1: določno je navedena in konkretizirana tuja stvar kot predmet poškodovanja oziroma uničenja (pes, last oškodovanca E. S.), način uničenja (obdolženčeva nastavitev pasti, v katero se je pes ujel in obdolženčev udarec psa z rovnico po glavi) in tudi obseg poškodbenih posledic (poškodbe psa, ki so posledično povzročile njegovo izkrvavitev ter pogin). Višina povzročene škode ni zakonski znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. V predmetnem primeru je premoženjska škoda oškodovancu nastala s poginom psa (njegovim uničenjem). Ubiti pes v skladu s kazenskopravno teorijo in ustaljeno sodno prakso namreč uživa kazenskopravno varstvo kot zasebna lastnina.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010930
ZPP člen 183, 252, 252/2, 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 165, 352, 352/3.
poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - izvenpravdni pobot - ugovor procesnega pobotanja - nasprotna tožba - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zastaranje
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Pravdni pobot se lahko opravi tudi z zastarano terjatvijo po določilu 314. člena OZ; predpostavka (tudi za procesno) pobotanje z zastarano terjatvijo je zgolj ta, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot.
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi lahko opredelil obseg škode in izračunal znesek odškodnine. Zastaranje tako začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek
V pravni stroki je nesporno, da je izvedenec v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZPP upravičen zahtevati dodatna pojasnila, v skladu z razpravnim načelom pa sodišče izvede dodatni dokaz med drugim, če se je stranka na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim dokaznim predlogom, zato le-ta ni prepozen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-4, 49/2, 50, 50/3.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - gradbeništvo in urbanizem - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - obseg nagrade - prevozni stroški - ocena zahtevnosti mnenja - materialni stroški izvedenca - Kraljevina SHS
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca ne vpliva na njegovo pravico do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1. ZGD-1 člen 3, 563, 563/1.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje
Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 71, 71/2. OZ člen 1019, 1019/3, 1025.
izvršilni naslov - notarski zapis - ugovor zoper sklep o izvršbi - solidarno poroštvo - zapadlost terjatve - višina terjatve - dokazno breme glede višine terjatve - obresti - odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - stečaj nad glavnim dolžnikom
Pisna izjava o zapadlosti terjatve ne dokazuje tudi same višine terjatve, kajti slednja izhaja iz vsebine notarskega zapisa kot izvršilnega naslova.
Dokazno breme v zvezi z višino terjatve in (ne)pravilnostjo njenega izračuna se je po upnikovih povsem zadostnih trditvah in predloženih listinskih dokazih prevalilo na dolžnika, ki pa tega bremena ni zmogel, saj ni ponudil konkretnih, preverljivih navedb in pojasnil o tem, kakšno naj bi bilo pravo stanje glavnice ter pogodbenih in zamudnih obresti.
Tožnik je vložil tožbo za znižanje preživnine zoper toženo stranko, ki je preživninska zavezanka. S tem je zgrešil pasivno legitimacijo, saj bi moral tožbo vložiti zoper preživninskega upravičenca. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo in posledično naložilo tožniku plačilo stroškov.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija duševnega bolnika - predhodno duševno bolezensko stanje - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernosti - nujen ukrep - ponavljanje škodnega ravnanja - ponavljanje kršitev - agresivnost - grožnje - grozeča škoda
Pred prvo hospitalizacijo si je pridržana oseba povzročila veliko premoženjsko škodo, postala je tudi heteroagresivna - razbijala je, nevarno vozila avto, policajem je grozila, da jih bo ubila, pri čemer je imela v prtljažniku dve sekiri, na oddelku je pljuvala, bila glasna, vrgla je vodo v zdravnico, bila je tako neobvladljiva, da jo je bilo potrebno ovirati. Ob sedanji hospitalizaciji je partnerka pridržane osebe pojasnila, da so se začeli kazati enaki znaki kot prejšnjič. Tako je pravilen zaključek, da v takem bolezenskem stanju (remisiji) obstaja nevarnost, da se ravnanje, kakršno je bilo ob prvi hospitalizaciji, ponovi.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - procesna dispozicija - soglasje pravdnih strank
Doplačilo sodne takse za tožbo v postopku, ki se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, je procesna predpostavka za njeno obravnavanje. Nanjo pazi sodišče po uradni dolžnosti. Če ni izpolnjena, se po samem zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Če sodna taksa za tožbo ni plačana, sodišče s postopkom ne more nadaljevati ne glede na to, ali se s tem tožena stranka strinja ali ne. Ker ne gre za umik tožbe na podlagi procesne dispozicije tožeče stranke, pač pa za fikcijo umika na podlagi zakona, sodišče o njej ni dolžno obveščati tožene stranke, slednja pa s svojim nestrinjanjem fikcije umika tožbe ne more preprečiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00010320
URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5, 71/6. ZPP člen 355, 355/1.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - slabo zdravstveno stanje dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravno priznana škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje pravic v koliziji - novejša sodna praksa - pravica do zasebnosti - novela ZIZ-L - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zakonske pogoje za odlog izvršbe na predlog dolžnika v konkretnem primeru razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnika zaradi grozeče izgube doma, v katerem prebiva, takoj ocenilo kot pravno nepriznano škodo. Če bi zakonodajalec menil, da se mora izvršba realizirati za vsako ceno, možnosti odloga izvršbe ne bi niti predvidel.
Novela ZIZ-L z dopolnitvijo 71. člena ZIZ s četrtim do šestim odstavkom kaže na neustreznost večinskega tolmačenja dosedanje zakonodaje oziroma na nujno potrebo po spremembi njene razlage, kajti v nasprotnem primeru dolžnik praktično nikoli ne bi mogel doseči odloga izvršbe - niti tedaj, ko je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in mu v izvršbi grozi prodaja doma.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - glavna in stranska terjatev - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Določba četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP glede obsega terjatve, na katero učinkuje pravnomočno potrjena prisilna poravnava, v primeru poenostavljene prisilne poravnave niti v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP ni neposredno uporabljiva, saj dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu (glej četrti odstavek 221.b člena in četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP; znižanja (drugih) terjatev v večjem obsegu dolžnik očitno za odpravo svojih likvidnostnih težav ne potrebuje). Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave (primerjaj četrti odstavek 212. člena ter prvi in drugi odstavek 214. člena ZFPPIPP; glej tudi prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP).
Ker je sprejetje poenostavljene prisilne poravnave med drugim odvisno tudi od tega, katere terjatve katerih upnikov in v kolikšni višini so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (glej prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP), ter glede na pravilo, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (četrti odstavek 221b. člena ZFPPIPP), morajo biti v skupnem znesku terjatev nekega upnika v posodobljenem seznamu terjatev vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.