Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku petnajstdnevnega roka za prevzem pisanja na pošti, na kar je bila pritožnica opozorjena v obvestilu o prispelem pismu. Vročitev plačilnega naloga pritožnici je bila torej opravljena z zakonsko fikcijo na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP, čeprav je bilo dejansko pisanje vrnjeno sodišču, ker je bil hišni predalčnik neuporaben, da bi vročevalec v njem pustil sodno pisanje. Skladno s 44. členom Zakona o poštnih storitvah morajo biti poštni predalčniki namreč izdelani in nameščeni tako, da med drugim zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk, nezaklenjen predalčnik pa temu kriteriju ne ustreza.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev - sodni preizkus denarne odpravnine - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - aktivna legitimacija - poravnalni odbor izvedencev - predujem za stroške poravnalnega odbora - prevzeta družba - prevzemna ponudba - kvalificirani prag - napačen pravni pouk
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno presodilo, da pogoji, ki narekujejo uporabo izjeme iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, niso izpolnjeni. Nesporno je, da je prevzemnik (tj. nasprotni udeleženec) 96,09 % delež družbe A. pridobil že pred podajo oziroma objavo prevzemne ponudbe (tj. pred 8. 4. 2016). Prevzemnik (najmanj) 90-odstotnega deleža vseh delnic te družbe z glasovalno pravico tako ni pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe. Zakonski znak iz prvega odstavka 68. člena ZPre-1 v tem primeru zato ni izpolnjen. Da bi se izjema iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 lahko uporabila, pa bi bilo to nujno. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno razložilo, da je 90 % prag potrebno doseči v okviru prevzemne ponudbe oziroma - kot določa zakon - s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe, ne pa v času pred začetim postopkom s prevzemno ponudbo. Čeprav se pri tem ni opredelilo do vseh izpostavljenih razlag in pomislekov nasprotnega udeleženca, mu kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Pri razlagi določbe 68. člena ZPre-1 gre za uporabo materialnega prava in prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je ponudilo svojo razlago omenjenega pravila, smiselno zavrnilo tisto, ki jo je v postopku pred sodišče prve stopnje ponudil nasprotni udeleženec.
Res je sicer, da dopis (e-mail z dne 16. 5. 2017) nasprotnemu udeležencu ni bil posredovan, vendar to v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve, na katero se sklicuje pritožnik, in zato ne narekuje razveljavitve izpodbijanega sklepa. Predujem oziroma njegova višina namreč nista odvisna od navedb udeležencev tega postopka. Povedano drugače - na obveznost plačila predujma in njegovo višino z navedbami udeležencev ni mogoče vplivati. Sodišče prve stopnje se skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 609. člena ZGD-1 samo odloči, ali bo pridobilo mnenje poravnalnega odbora ali ne (v tem primeru se je odločilo, da ga bo, in sicer po tem, ko je ugotovilo, da je podana aktivna legitimacija predlagatelja in da sodni preizkus denarne odpravnine ni izključen, ter stroške v zvezi s tem upoštevaje prvi odstavek 614. člena ZGD-1 naložilo nasprotnemu udeležencu, pri čemer se je pozanimalo, koliko okvirno bodo stroški poravnalnega odbora znašali). To pa pomeni, da v zvezi s predujmom oziroma upravičenostjo stroškov iz tega naslova udeležencem postopka ni potrebno zagotoviti pravice do izjave. Ne gre za takšno dejstvo. Zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni podana.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012114
ZDR člen 33, 34, 43, 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik v tem sporu vtožuje plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki mu je nastala spornega dne med opravljanjem dela na objektu, ki ga je toženec gradil za svojega sina. Tožnik je med merjenjem na garaži stopil na deske, ki niso bile ustrezno pritrjene, zato je padel v globino in se pri tem poškodoval. Pritožba neutemeljeno vztraja pri navedbah, da v obravnavani zadevi ni šlo za nesrečo pri delu, češ da tožniku delo na spornem objektu v nedeljo ni bilo odrejeno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je do škodnega dogodka prišlo na objektu, ki je v lasti toženca, da je tožnik na tem objektu že večkrat prej opravljal različna dela in da tožnikov delovni čas ni bil razporejen le na delovnike, temveč je delo opravljal tudi med vikendi, utemeljeno presodilo, da pri delu tožnika ni šlo za pomoč toženčevemu sinu.
izrek odločbe - solidarne obveznosti - domneva solidarnosti - vezanost na izvršilni naslov
Solidarnost oziroma nedeljivost obveznosti mora biti kot taka jasno opredeljena v postavljenem zahtevku in posledično v izreku sodne odločbe. Če temu ni tako, se šteje, da gre za deljivo obveznost, ki se v primeru, ko ni določena drugačna delitev, deli na enake dele.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011176
KZ-1 člen 75, 75/2.
prošnja za obročno plačilo - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje ponovne prošnje - protipravno pridobljena premoženjska korist
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je ponovno prošnjo obsojenih z dne 18. 1. 2018 za obročno plačilo denarnega zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi, zavrglo. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je v obravnavani zadevi sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu o takojšnjem plačilu celotnega denarnega zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni koristi z dne 28. 9. 2017, postal pravnomočen dne 4. 12. 2017 in izvršljiv 6. 12. 2017. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje o ponovni prošnji obsojencev za obročno plačilo ni več moglo vsebinsko odločati, saj gre za že pravnomočno razsojeno zadevo (res iudicata).
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-5, 57/4-7, 57/7.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 119.. ZPP točka 70.. ZSSloV člen 36, 37, 37/2, 42.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - izločitev sodnika - izločitveni razlog
To, da je disciplinski postopek vodil in o disciplinski odgovornosti odločal nekdo, ki je pred tem tožniku kot nadrejeni odrekel podaljšanje dela in bivanja v tujini, še ne pomeni okoliščine, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranost glede disciplinskega postopka, ki se ne nanaša na sporni pogovor, pač pa na dogajanje po tem. Na pristranost tudi ne kaže okoliščina, da je navedeni tožniku izrekel disciplinski ukrep s preizkusno dobo enega leta, medtem ko je drugostopenjski organ preizkusno dobo znižal na tri mesece. Tudi različna presoja okoliščin za izrek disciplinske sankcije ne dokazuje izločitvenega razloga.
ZFPPIPP člen 104, 104/6, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - vsebina rednih poročil - obseg dela
Če sodišče začne v postopku osebnega stečaja postopek odpusta obveznosti, mora upraviteljevo redno poročilo vsebovati tudi dejanja upravitelja, ki se nanašajo na njegove dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti, česar upraviteljičina redna poročila v konkretnem primeru ne vsebujejo.
Okoliščina, da upravitelj v svojem predlogu ni ponudil relevantnih trditev glede dejanskega obsega dela, utemeljuje pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga nad predpisanim minimalnim zneskom nadomestila.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010483
SZ-1 člen 87, 90, 103. OZ člen 17, 17/2, 35. ZPP člen 12.
neprofitno najemno razmerje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - odpoved najemnega razmerja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - ničnost - ničnost najemne pogodbe - javni razpis - javni interes - pomoč prava nevešči stranki
Če najemna pogodba za neprofitno stanovanje ni sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, nima pravnega učinka. Če pa je sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1 za določen čas, na podlagi drugega odstavka 17. člena OZ velja, da je sklenjena za nedoločen čas.
ZGD-1 člen 32. OZ člen 80. ZPP člen 8, 286, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazna ocena - dokazni predlog po zaključku prvega naroka - izostala dokazna ocena izpovedi priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - argumentiranje odločbe - krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov
Dokazno pobudo je tožeča stranka podala v odzivu na izvedensko mnenje izvedenca grafološke stroke, ki je opozoril, da bi lahko bil podpis na sporni pogodbi od omenjene osebe, kar bi terjalo dopolnitev mnenja. V konkretnem primeru je tako šlo za situacijo, ko se v dokaznem postopku odkrijejo določene okoliščine, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti. Zato je izpolnjen pogoj nekrivde iz četrtega v zvezi s petim odstavkom 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi kasneje navajajo dejstva in predlagajo dokaze, če tega brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zakonitost dokazov - nezakonit dokaz - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - odločba Ustavnega sodišča - sporazum o priznanju krivde
Ker je iz spisovnega gradiva izhajalo, da biološka sled, najdena na kraju kaznivega dejanja, pripada obsojencu, katerega DNK profil je bil hranjen v DNK evidenci, da obsojeni predhodno ni bil kaznovan ter da tudi ni bil v drugem kazenskem postopku, so navedeni dokazi in dejstva, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21, sodišču omogočali presojo zakonitosti oz. nezakonitosti hrambe DNK profila obsojenca tako, da to dejstvo za sodišče ni novo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010904
ZVK člen 2, 2-5, 2-10, 13, 13/2, 13/2-5, 13/2-10, 26, 26/1, 26/2, 27. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/1, 9/2, 9/2-b, 9b, 9b/2, 96a, 97, 97/1, 98, 98/1a, 102, 102/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 6, 6/1. ZPP člen 181, 216, 216/1. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 299, 299/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 121, 121/1, 121a. ZPOmK-1F člen 4, 4/3.
blagovna znamka skupnosti - nelojalna konkurenca - razlikovalni učinek blagovne znamke - kršitev blagovne znamke - prepoved uporabe logotipa - prepoved uporabe spletne strani - prepoved uporabe menija jedi - zmeda v javnosti - enotni evropski trg - dobri poslovnimi običaji - franšizna pogodba - kršitev avtorske pravice - odškodnina - malomarno ravnanje - licenčnina - primerno nadomestilo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - objava sodbe
Okoliščina, da naj bi obstajal enoten trg EU za odločanje o obstoju nelojalne konkurence ne more biti pravo merilo. Zamejitev trga je treba opraviti glede na konkretne okoliščine, ne pa glede na normativno odločitev o vzpostavitvi enotnega trga.
Ne glede na fonetično razliko sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča ob bolj splošni („globalni“) presoji splošnega vtisa vidnostna in vsebinska podobnost tolikšni, da je zmeda v javnosti verjetna. Upoštevati je bilo treba pri tem povsem enako dejavnost obeh strank. Razlogi za podobnost so zlasti tile: enaka dominantna beseda „wok“, uporaba kvadrata s temeljno živo oranžno barvo in zaobljenimi robovi, beli grafični in besedni elementi, ki so vsi stilizirani in razmeroma preprosti.
Tožeča stranka je ima mednarodno verigo restavracij za hitro prehrano, vendar še ne v Sloveniji. Ta veriga sicer ni tako poznana kot kakšne druge, deluje pa v razmeroma velikem številu držav EU, med njimi pa tudi v večini večjih držav članic EU. Iz tega razloga je v drugačnem položaju, kot če bi na primer nastopala zgolj na enem samem, nemara tudi povsem krajevno omejenem trgu. Kot takšna je prisotna tudi na slovenskem trgu, kjer je lahko ponudnica franšize ali pa lahko sama, preko hčerinske družbe, ponuja blago in storitve. Vendar to ni edini razlog. Povprečen slovenski porabnik, kot tudi povprečen turist lahko pozna verigo restavracij tožeče stranke iz drugih držav. Tega pritožba ne izpodbija. Na takšen način je tožeča stranka prisotna na trgu gostinskih storitev v Ljubljani že sedaj. Tožeča stranka torej nastopa na trgu tudi tako, in torej ne le kot ponudnica franšize.
Prvostopenjsko sodišče je res zavrnilo del zahtevkov tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni kršila avtorske pravice tožeče stranke. Avtorskopravno varstvo in varstvo pred nelojalno konkurenco pa imata vsak svoj ločen pravni temelj. Zato je mogoče varovati pred nelojalno konkurenco tudi takšne označbe in podatke, ki jih uporablja tožeča stranka, ki sicer ne uživajo avtorskopravnega varstva. V obrazložitvi prvostopenjske sodbe torej ni nobenega nasprotja.
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva.
Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožniku spornega dne vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, iz katere izhaja, da je bil tožnik pri vseh nalogah, z izjemo skrbi za osebno urejenost in urejenost delovnega okolja, ki sta manj pomembna kriterija, ocenjen pod pričakovanji. V celotnem ocenjevalnem obdobju je bil manj učinkovit, kot se pričakuje od povprečno sposobnega delavca na tem delovnem mestu. Ni bil odločen v prevzemanju odgovornosti, pri delu tudi ni bil strokoven. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila ocena o neuspešno opravljenem poskusnem delu utemeljena, in da je tožena stranka dokazala očitke iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonito podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
socialni spor - dokončen upravni akt - sodno varstvo
Tožba v socialnem sporu je dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Poleg tega mora biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristi.
izvajanje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - način nastanka poškodb
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je že v odgovoru na tožbo toženka zatrjevala še, da utrpela poškodba tožnice ne ustreza zatrjevanemu načinu nastanka in je kot dokaz za to svojo trditev predlagala izvedbo dokaza z izvedencem sodne medicine. Ta tožbena trditev pa je odločilno sporno dejstvo, sodišče prve stopnje pa se do tega zatrjevanega dejstva še ni opredelilo, niti ga ni obravnavalo in razčistilo, to dejstvo pa je sicer odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka po temelju.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - vračilo sodne takse - sodne takse
V konkretnem primeru se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka.