ZGD-1 člen 32. OZ člen 80. ZPP člen 8, 286, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazna ocena - dokazni predlog po zaključku prvega naroka - izostala dokazna ocena izpovedi priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - argumentiranje odločbe - krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov
Dokazno pobudo je tožeča stranka podala v odzivu na izvedensko mnenje izvedenca grafološke stroke, ki je opozoril, da bi lahko bil podpis na sporni pogodbi od omenjene osebe, kar bi terjalo dopolnitev mnenja. V konkretnem primeru je tako šlo za situacijo, ko se v dokaznem postopku odkrijejo določene okoliščine, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti. Zato je izpolnjen pogoj nekrivde iz četrtega v zvezi s petim odstavkom 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi kasneje navajajo dejstva in predlagajo dokaze, če tega brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
pravica zakonca do preživnine - restriktivna razlaga - aktivno iskanje zaposlitve - strokovna izobrazba - krivda za nezaposlenost
Bivši zakonec (izvenzakonski partner) ima pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja), če nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR). Pogoj nekrivdne nezaposlenosti je treba strogo razlagati. Odrasla oseba je v prvi vrsti sama dolžna poskrbeti za svoje preživljanje oziroma za svojo materialno in socialno varnost. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, kar pomeni tudi, da je nezaposlena oseba dolžna izkoristiti vsako možnost zaposlitve; če ne gre drugače, mora sprejeti tudi delo za določen čas ali slabše plačano delo ali opravljati priložnostna dela. Razpad zakonske zveze (izvenzakonske skupnosti) ne predstavlja podlage za preživninski zahtevek iz razloga, da se ohrani življenjski standard iz časa zakonske zveze
Ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 31. člena ZSVarPre, v primeru, ko upravičenec živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po ZUPJS, prebivanje na istem naslovu v istem gospodinjstvu, lahko pomeni tudi porazdelitev stroškov. Glede na okoliščine konkretnega primera, ko gre za skupno bivanje tožnice z materjo, je tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja denarne socialne pomoči.
Preuranjena je odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena dne 28. 11. 2017 in da je rok za odgovor na tožbo tekel od tega datuma. V ponovljenem postopku je potrebno ponovno preveriti, katerega dne je bila toženi stranki vročena tožba v odgovor ali 28. 11. 2017, kot to izhaja iz vročilnice ali dne 29. 11. 2017, kot to izhaja iz sprejemne poštne knjige, po potrebi s poizvedbami pri pošti, oziroma z zaslišanjem vročevalca ter nato ponovno odločiti o zadevi.
težja kršitev vojaške discipline - zastaranje disciplinskega postopka - soglasje ministra - izvedensko delo - disciplinski ukrepi
Tožnik izvedenstva ni opravil v okviru dela na fakulteti in tudi ni šlo za znanstveno delo, temveč je za izdelavo izvedenskega mnenja v sodnem postopku potreboval soglasje ministra, saj je za pripravo mnenja uporabil enaka oziroma podobna znanja, kot jih uporablja pri svojem delu, delo pa je opravil za drug organ (sodišče), za opravljeno delo pa je prejel tudi plačilo (drugi odstavek 91. člena ZObr). Opravljanje dela v gospodarskih družbah ali opravljanje enakih oziroma podobnih del pri drugem organu ali organizaciji, brez pisnega dovoljenja ministra, razen za delo, za katero po tem zakonu dovoljenje ni potrebno, predstavlja kršitev vojaške discipline po 13. točki tretjega odstavka 57. člena ZObr. Ker je tožnik storil lažjo kršitev vojaške discipline po citiranem določilu, se mu je pravilno izrekel disciplinski ukrep javni opomin pred enoto po prvem odstavku 58. člena ZObr.
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - izpolnitev zahtevka - postopek za delitev solastnine - ureditev pravnega razmerja
Do umika predloga je prišlo zato, ker je solastninska skupnost udeležencev (v razmerju do predlagateljice) prenehala; predlagateljičin solastni delež je v postopku izvršbe namreč kupil drugi nasprotni udeleženec. To pomeni, da se je sporno razmerje uredilo, kar je cilj nepravdnega postopka. Ta je bil dosežen z dejanjem nasprotnega udeleženca, umik predloga pa je bila neposredna posledica tega. Predlagateljica nasprotnima udeležencema zato ni dolžna povrniti stroškov postopka.
ZDDV-1 člen 40, 41, 41/1. ZIPRS1314 člen 60a. ZPP člen 151. ZOdvT tarifna številka 6007.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - davek na dodano vrednost (DDV) - stopnja ddv - sprememba stopnje davka na dodano vrednost (ddv) - sprememba davčnih predpisov
Pri obračunu davka na dodano vrednost od pravdnih stroškov je treba upoštevati, da je bil davek na dodano vrednost do dne 1. 7. 2013 v obsegu 20 %, nato pa 22 %.
Za zelo zahtevno izvedensko mnenje gre takrat, kadar je zadana naloga izvedencu oziroma izvedenskemu organu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšni kriteriji v obravnavani zadevi niso podani, saj iz dopolnilnega mnenja ne izhaja, da bi moral izvedenski organ opraviti dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave.
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - načelo uspeha - odškodnina
Glede na to, da tožnica s tožbenim zahtevkom za priznanje odškodnine ni uspela, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo 154. člena ZPP tožnici naložilo plačilo stroškov postopka nasprotne stranke.
ZPP-UPB3 člen 8. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. OZ-UPB1 člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost - poseg v osebnostno pravico - kriva izpovedba - razžalitev - krivdna odgovornost - stopnja prepričanja - protipravnost - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
Izjava toženke podana v kazenskem postopku v svojstvu pričevanja, v kateri je zgolj posredovala nekaj, kar je slišala, pri tem pa ni zatrjevala, da gre za (ne)resnične trditve, ne pomeni ravnanja, ki bi ga bilo moč šteti za nedopustnega oziroma protipravnega ter zato kot navaja sodišče prve stopnje ni podana toženkina krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ).
socialni spor - dokončen upravni akt - sodno varstvo
Tožba v socialnem sporu je dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Poleg tega mora biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010483
SZ-1 člen 87, 90, 103. OZ člen 17, 17/2, 35. ZPP člen 12.
neprofitno najemno razmerje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - odpoved najemnega razmerja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - ničnost - ničnost najemne pogodbe - javni razpis - javni interes - pomoč prava nevešči stranki
Če najemna pogodba za neprofitno stanovanje ni sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, nima pravnega učinka. Če pa je sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1 za določen čas, na podlagi drugega odstavka 17. člena OZ velja, da je sklenjena za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00011385
ZM člen 1, 1/1, 1/1-2, 2, 2/3, 3, 9, 16, 16/2, 30, 78, 78/2, 107. ZUE člen 13, 13/1. ZPP člen 285.
menica - lastna menica - trasirana menica - bianco menica - menična izjava - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom - menični porok - trasant - zastaranje meničnih zahtevkov - materialno procesno vodstvo
Glavna značilnost bianco menice je ta, da upnik po njeni izročitvi sam izpolni listino o dolgu oziroma v blanket vpiše sestavine, ki jih menica ob svoji izdaji nima. Pri tem se mora držati za izpolnitev danega pooblastila.
Menična izjava je "dogovor o vpisu manjkajočih sestavin", podpis meničnega zavezanca pa je nujno potreben že v času, ko je bianco menica izročena. Z izročitvijo bianco menic, na katerih je podpis toženca kot trasanta, je ta konkludentno izjavil svojo voljo, da odgovarja kot trasant.
izrek odločbe - solidarne obveznosti - domneva solidarnosti - vezanost na izvršilni naslov
Solidarnost oziroma nedeljivost obveznosti mora biti kot taka jasno opredeljena v postavljenem zahtevku in posledično v izreku sodne odločbe. Če temu ni tako, se šteje, da gre za deljivo obveznost, ki se v primeru, ko ni določena drugačna delitev, deli na enake dele.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - dokazni standard verjetnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Toženec ima pričakovano pravico na nepremičninah, zato mora trpeti tudi posege v to pravico, s katerimi tožnika z začasno odredbo utemeljeno zahtevata zavarovanje njunih terjatev pred možnim (ponovnim) izigravanjem, kot to s stopnjo verjetnosti dokazuje sklenitev darilne pogodbe ter druga opisana ravnanja dolžnika in toženca.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - ugotavljanje dejanskega stanja
Vzročna zveza ni prekinjena že zgolj zaradi ravnanja druge osebe, kakor to izhaja iz večjega dela pritožbe, ki se osredotoča na kršitve cestnih predpisov s strani oškodovanca. Z vidika obtoženkinih ravnanj je odločilna presoja, ali je kljub motoristovi vožnji, vendarle imela objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira njegovo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja (pogledi v ogledalo in nazaj) ter tako prepreči prometno nesrečo. V konkretnem primeru sta ključni vprašanji, ali je bilo prehitevanje motorista za obtoženko objektivno predvidljivo in ali bi lahko preprečila nesrečo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011889
OZ člen 132, 168, 168/3, 179, 299, 378, 943, 943/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 337/1.
prometna nesreča - poškodba v prometni nezgodi - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zavarovalnice - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izgubljeni dobiček - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - samostojni podjetnik - izpad pričakovanega dohodka - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - pogoji za ponovitev dokaza - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka glede nepremoženjske škode tožnika ni pozvala k dopolnitvi odškodninskega zahtevka, zato se ne more uspešno sklicevati na njegovo neodzivnost. Drugih objektivnih ovir za ovrednotenje škode in plačilo odškodnine ni navajala, zato je s pretekom 14 dni od prejema odškodninskega zahtevka (16. 8. 2013) prišla v zamudo in mora od dne 31. 8. 2013 tožniku plačati zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 943. člena OZ).
Ni pomembno, ali je v času bolniškega staleža delo za naročnika namesto tožnika opravljal kakšen drug izvajalec. Ključno je, da ga zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči, ni mogel opraviti tožnik in zato ni ustvaril pričakovanih prihodkov.
Izvedenka je povprečni dohodek izračunala tako, da je od prihodkov odštela stroške. Pojasnila je tudi, da je kot stroške upoštevala vse odhodke, ki jih je tožnik izkazoval v knjigi prihodkov in odhodkov, razen amortizacije, ki ni strošek. Res je, da je moral tožnik stroške plačati v vsakem primeru in teh stroškov ni mogoče upoštevati kot izgubo njegovega dohodka (ki je razlika med ugotovljenimi prihodki in odhodki). Izvedenka je že v pisni dopolnitvi mnenja pojasnila, da tega ni storila. Stroške za meseca junij in julij je upoštevala, da je ugotovila, ob kolikšnih prihodkih bi tožnik dosegel izračunani povprečni mesečni dohodek, kar je zaslužek, ki ga je utemeljeno pričakoval, pa mu ga je škodni dogodek preprečil.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.