zemljiška knjiga - pogoji za dovolitev vpisa - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vpis lastninske pravice na nepremičnini - kmetijska zemljišča
Zemljiškoknjižna pravila za vpis zahtevajo listine. To pravilo velja tudi za vpis pridobitve pravice na podlagi predpisov, ki so urejali lastninjenje, izjema je Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZLNDL), ki predpisuje vpis lastninske pravice na tistega, ki ima v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe v svojo korist.
ZPP člen 249, 249/1. URS člen 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
pravica do nagrade izvedenca - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - otrokova korist - pravice otroka - koristi otroka kot pravni standard
Otrokova korist je objektivno priznana vrednota, kar izvira iz prvega odstavka 56. člena URS in prvega odstavka 3. člena KOP. Otrokove pravice imajo absolutni značaj in učinkujejo erga omnes. Otrok je samostojen nosilec pravic in obveznosti in dokler so te kompatibilne s pravicami in dolžnostmi drugih, ni težav, če se pojavijo, pa je treba otrokove pravice postaviti pred pravice staršev in vseh drugih. Otrokova korist je tudi primarno vodilo za odločanje v vseh dejavnostih in postopkih, ki se tičejo otroka, in ne veže zgolj sodišča, temveč tudi izvedenca kot njegovega pomočnika. Izvedenec ima pravico in dolžnost, da v svojem mnenju izpostavi vse vidike, ki se tičejo otrokove koristi in ki bi sodišču lahko služili pri zapolnjevanju tega pravnega standarda. V tem okviru lahko sodišče tudi opozori, da eden od staršev ali njegov pooblaščenec ne zasleduje/ta otrokove koristi, sodišče pa je/bo tisto, ki bo ob tehtanju vseh segmentov otrokovega interesa preskusilo, ali to drži ali ne.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - ocena vrednosti premoženja - podatki gurs - premoženjski cenzus
Pri presoji, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni, se upošteva celotni materialni položaj stranke: tako njeni dohodki kot premoženje v njeni lasti. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo, da je tožnica solastnica več nepremičnin z deležem do 3/10. Prvo sodišče je ocenilo njihovo vrednost po podatkih GURS, kar je povsem ustrezna metoda. Pritožbena zatrjevanja, da je vrednost premoženja določena po samovoljni oceni, ki ni realna, ne morejo imeti želene teže, saj se ni moč opreti zgolj na golo negiranje ugotovitev prvega sodišča, brez ustrezne argumentacije.
Odstop terjatve neposredno učinkuje na premoženjsko pravico in jo prenaša v premoženjsko sfero drugega (prevzemnika) skupaj s pravico zahtevati izpolnitev terjatve. Zato je tožeča stranka pravico terjati izpolnitev terjatve v višini, v kateri je bila prenesena, izgubila, ne glede na to, kako je zapirala svoje odprte terjatve do tožene stranke.
Za razjasnitev slednjega in preprečitev nadaljnjega povzročanja škode na zdravju drugih ljudi je bilo nedvomno potrebno izdati odredbo za hišno preiskavo, ne glede na to, kako sta osebi, ki sta pri obdolžencu nabavili prepovedane substance, te substance poimenovali, saj je nedvomno, glede na učinek, ki so ga imele, šlo za prepovedane droge.
DAVKI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00010951
ZZK-1 člen 37, 45. ZDoh-2 člen 51. ZDPN-2 člen 15. ZKZ člen 19, 19/1, 22. ZON člen 86. ZGD-1 člen 72.a, 667.
vknjižba na podlagi združitve, delitve ali prenehanja gospodarskih družb - potrdilo o plačilu davka - vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na zavarovanem območju - statusno preoblikovanje podjetnika - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - pogodba o prenosu podjetja - pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Niti podjetnik niti njegovo podjetje nimata ločene pravne subjektivitete, in je nosilec stvarnih pravic tako osebnega premoženja kot tudi podjetniško organiziranega premoženja vedno le podjetnik kot fizična oseba. To velja tako za podjetnika prenosnika kot za prevzemnika. Univerzalno pravno nasledstvo je določeno le glede tistih pravnih razmerij, ki so povezana s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na drugo fizično osebo gre za vpis, predlagan na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi katerega je potrebno predložiti dokazila iz 37. in 38. člena ZZK-1.
predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - navedba listin, ki so podlaga za vpis - načelo dispozitivnosti - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagatelj mora v zemljiškoknjižnemu predlogu navesti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis.
ugovor procesnega pobotanja - trditveno breme - pobot
Tožena stranka ni pojasnila niti pravnega temelja za obstoj terjatve niti kdaj naj bi ta terjatev zapadla v plačilo. Sodišče prve stopnje je zato ugovor pobotanja utemeljeno zavrnilo, saj brez navedb o pravno odločilnih dejstvih ni mogoče ugotavljati pogojev iz 311. člena Obligacijskega zakonika (ali ta nemara izhajajo iz priloženih dokazov za odločitev ni relevantno, saj dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev).
zemljiška knjiga - sklepčnost zemljišknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Zemljiškoknjižni predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) dve pogodbi, ki ju je predlagateljica navedla v predlogu kot podlago predlaganemu vpisu, ne utemeljujeta zahtevanega vpisa (manjkala je še ena pogodba; predlog ne bi smel biti dovoljen, sodišče ga je namreč kot procesno pomanjkljiv zavrglo). To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 1. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Listine morajo biti ustrezno opredeljene, saj nedoločena navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Temu mora biti podrejeno tudi izpolnjevanje rubrike za dodatni opis listine v elektronskem obrazcu predloga. Zakonski zahtevi ni zadoščeno s tem, da v dodatnem opisu predlagateljica navaja tretjo pogodbo, pogodbo iz leta 1993.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti - izvršilno sodišče - pravica do pritožbe
Odločanje sodišča je v postopku izvršbe na nepremičninah razdeljeno na posamezne faze, pri čemer zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi predstavlja zgolj eno od izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče zato v takem primeru ni "organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti" v smislu 1. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kot so na primer različni upravni organi, ko odločajo v postopkih iz svoje pristojnosti. Zato ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka in v posledici tega tudi ne more imeti pravice do pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010838
KZ-1 člen 20, 20/2, 38, 38/2, 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - izvršitvena ravnanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - sostorilstvo - dokazna ocena - indici - odločba o kazenski sankciji - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - olajševalne in oteževalne okoliščine
Navedbi pritožbe, da bi moralo obdolženega M. J. očitanega kaznivega dejanja oprostiti, če je spoznalo, da mu neupravičeno proizvajanje in pridelovanje konoplje (očitno gojenje) ni dokazano, ni mogoče pritrditi. Izvršitvena ravnanja navedenega kaznivega dejanja so različna in kaznivo dejanje se stori tudi na način, da storilec zaradi prodaje prenaša rastline ali substance, ki so v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog razvrščene kot prepovedane droge, za kar sta bila obdolženca v obravnavani zadevi obsojena.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - prodaja nepremičnine v izvršbi - poseg v lastninsko pravico
Pri presoji drugega pogoja iz drugega odstavka 73. člen ZIZ (verjeten izkaz nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode s takojšnjo izvršbo) je treba upoštevati, da tožba zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega varuje pred tem, da bi bila za poplačilo upnikove terjatve prodana njegova stvar, zato mora imeti na voljo postopek, v katerem lahko pošteno uveljavlja svoje pravice, se torej brani pred, kot trdi, nezakonitim posegom v njegovo ustavno varovano lastninsko pravico (skupna lastnina stanovanja, kjer z družino prebiva), saj po prodaji sodno varstvo ne bi imelo več pomena zanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011050
ZKP člen 402, 402/3.
nedovoljene revizija
Obdolženec s pritožbo, v kateri navaja, da vztraja pri izrednem pravnem sredstvu, navedenem v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom zavrglo, ne more biti uspešen, saj takega pravnega sredstva v postopku, ki teče zoper njega (kazenski postopek), v določbah ZKP ni, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 399, 399/1, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - kršitev obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - sprememba podatkov - namen odpusta obveznosti
Pritožnik je bil poučen o tem, da mora upravitelju redno pošiljati podatke, ki so zajeti v mesečnem poročilu stečajnega dolžnika.
Pritožnik teh podatkov upravitelju ni pošiljal dve leti.
Pritožnik ne more sam odrejati, kolikšen znesek bo nakazal na fiduciarni račun, upoštevajoč različne mesečne zneske svojih obveznosti, ne glede na to, v kateri državi prebiva in dela, temveč mora o premoženjskem stanju upravitelja redno informirati.
SPZ člen 67. ZPP člen 285, 360, 360/1, 451, 452, 452/3.
spor majhne vrednosti - solastnina - upravljanje stvari v solastnini - posli rednega upravljanja - posli izrednega upravljanja - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno breme - prevalitev trditvenega bremena - materialno procesno vodstvo
Toženec je s podanim ugovorom, da je šlo v konkretnem primeru za poseganje v konstrukcijo obstoječega objekta, ker sanacija počenih temeljev presega golo vzdrževanje, trditveno breme prenesel nazaj na tožečo stranko in sodišču je zato ni bilo treba opozarjati, da mora dodatno navesti dejstva, ki bi omogočala sklepa, da je šlo za posel rednega upravljanja. Gola navedba, da je šlo za tak posel, ne da bi stranka pri tem natančno navedla oziroma vsaj prerekala trditve nasprotne stranke, da ne gre za gre poseg v konstrukcijo stavbe, ne zadošča. To je namreč pravno, ne dejansko vprašanje. Da bi lahko sodišče, ki mu je pridržana pravna presoja, odločilo o pravnem vprašanju, pa mora stranka ponuditi ustrezno trditveno podlago.
pritožbeni stroški - umik pritožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - umik tožbe v pritožbenem postopku - potrebni stroški
V skladu z drugim odstavkom 188. člena ZPP lahko tožeča stranka tožbo umakne (le) do konca glavne obravnave, nikakor pa ne more tega storiti po tem, ko je spis že predložen v reševanje višjemu sodišču. Že samo zaradi tega ne more biti utemeljena njena pritožba glede odločitve sodišča prve stopnje o pravdnih stroških.
glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - pouk o pravici do zagovornika - zaslišanje brez navzočnosti zagovornika
Obsojenec torej ni bil prikrajšan pri svoji obrambi, saj je imel možnost, da bi se zagovarjal s pomočjo zagovornika, pa se je tej možnosti sam odpovedal, zato je pritožba zagovornika obsojenca v tej smeri neutemeljena. Sicer pa pritožba ob tovrstnih dilemah ne pojasni, kako naj bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.