ZPP člen 151, 151/1, 154, 156, 156/1, 253, 253/3, 413.
odločitev o pravdnih stroških - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - kriterij uspeha v pravdi - krivdno načelo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravna narava sporov iz razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, kjer sicer velja kriterij uspeha.
Sodišče je presodilo, da so pripombe in dopolnitve na izvedensko mnenje utemeljene, zato jih je poslalo izvedencu v dopolnitev. S tem so nastali dodatni stroški, ki sta jih stranki dolžni kriti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011595
OZ člen 117, 117/3, 435, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 49.
zahtevek za izročitev nepremičnine - pravica do posesti - kupoprodajna pogodba - pravice lastnika prodane nepremičnine - kršitev pogodbene obveznosti - nezmožnost izpolnitve - nezmožnost izpolnitve, ki jo povzroči stranka - poštena stranka - odstopno upravičenje - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe - pravna napaka prodane stvari - sankcije za pravne napake
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da želi tožnica, ki je kršila pogodbeno zavezo, s tožbo v tem postopku zaobiti pravila OZ in izsiliti posledice nezmožnosti pogodbene izpolnitve, ki pa je ni zakrivil toženec, temveč ona. Na tak način skuša priti v ugodnejši pravni položaj nasproti pošteni pogodbeni stranki, saj zahteva vračilo tistega, kar je sama dala na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki še vedno velja. Takemu zahtevku ni mogoče nuditi pravnega varstva. Toženec ima na podlagi veljavno sklenjene kupoprodajne pogodbe pravico imeti sporno parcelo v posesti.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/1, 90/1-9, 118, 118/1.. ZZZDR člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - osebna okoliščina - sodna razveza - denarno povračilo - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - fiktiven razlog
Skladno z 9. alinejo prvega odstavka 90. člena ZDR-1 je razlog odpovedi neutemeljen, če je razlog osebna okoliščina, v konkretnem primeru torej zakonski stan. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi potrebno specialistično strokovno znanje, vendar je izvedenska inštitucija povečano plačilo že dobila ob izdelavi osnovnega mnenja. Izvedenska inštitucija bo zato morala v okviru že priznane nagrade na dodatna vprašanja strank, ki jih bo predhodno preverilo sodišče, odgovoriti in zadeve razjasniti tako, da bo mogoče o zahtevkih tožnikov odločiti. Dodatno nagrado ji bo mogoče priznati le, če ji bodo s sklepom sodišča postavljena nova vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00011510
ZIZ člen 53.
predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o izdaji začasne odredbe - delna ugoditev predlogu - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - nedovoljen ugovor - pravni interes za pritožbo
Tožnik je izrecno vložil ugovor zoper drugo točko izreka sklepa, torej v delu, kjer je bilo delno ugodeno njegovemu predlogu za določitev stikov med njim in mladoletno hčerjo. Res je zoper ugodilni del sklepa o zavarovanju dopusten ugovor, zoper zavrnilni del pa pritožba, vendar pa je ugovor pravno sredstvo dolžnika (53. člen ZIZ), v našem primeru torej toženke. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugovor tožnika zavreči, ne pa o njem odločiti. Vloženega ugovora pa tudi ni mogoče smiselno šteti za pritožbo, saj tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ugodilni del odločitve.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011550
ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - višina nadomestila - metoda izračuna uporabnine - izgubljena korist - način ugotavljanja koristi - najemnina - hipotetična najemnina
Pri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je sodna praksa že zavzela stališče, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Pri tem mora iz dejanskih okoliščin izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist lahko dosegel. Eden od načinov ugotavljanja koristi je najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca, in za stroške vzdrževanja, če bi jih kril zavezanec. Upravičenec na tak način višino koristi utemeljuje z ugotavljanjem hipotetične najemnine, ki bi jo v pravno pomembnem obdobju lahko dosegel z oddajanjem prostorov v najem, ali pa z najemnino, ki jo je bil v istem obdobju upravičen prejemati zavezanec na podlagi obstoječih najemnih razmerij.
predlog za zaznambo spora - zavrnitev predloga za zaznambo spora
Sodišče je predlog pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil omenjeni spor pri v predlogu navedenih parcelah že zaznamovan, in sicer že ob vložitvi prvotne tožbe in je odločitev o zaznambi spora postala pravnomočna. Ker dvakratna zaznamba spora v isti zadevi ni dopustna, predlog predlagateljice ni utemeljen.
V sodni praksi je v številnih sodnih odločbah zavzeto stališče, da se vrnitev v prejšnje stanje stranki ne dovoli, v kolikor so okoliščine zamude nastale v njeni sferi.
V sporni zadevi je do zamude roka prišlo izključno zaradi ravnanja zaposlenih pri toženki, torej v njeni sferi. Zato za odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje toženke ni pomembna okoliščina, kako ima toženka notranje urejeno organizacijo dela in s kakšno skrbnostjo delajo zaposleni, kdo sprejema pošto, kdo odgovarja na tožbe in kako potujejo pisanja znotraj toženke. Nepravilno, protipravno ali nezakonito ravnanje zaposlenih pri toženki se ne more šteti za nezakrivljen oziroma nepredvidljiv razlog, saj bi toženka z ustrezno organizacijo lahko oziroma bi morala preprečiti, da do tovrstnih ravnanj ne bi prišlo. Zato je razlog, zaradi katerega je toženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje, neutemeljen.
OZ člen 15, 89, 126. Notarska tarifa (2008) člen 15, 15/1, 15/2.
delna ničnost kupoprodajne pogodbe - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - izpolnitev dogovora - pogodba v notarskem zapisu - zavezanec za plačilo stroškov - povrnitev preplačil - pogoji za konvalidacijo - konvalidacija pogodbe - teorija o realizaciji pravnega posla - soglasje volj - konverzija
Kljub temu, da je bila pogodba nična, predstavlja plačilo (notarskih) stroškov realizacijo dogovora, zaradi česar je dogovor o plačilu teh stroškov konvalidiral.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011316
OZ člen 6, 6/2, 131, 149, 150, 153, 240.
šport - skok s padalom - skok s padalom v tandemu - adrenalinski šport - ekstremni šport - nevarna dejavnost - nevarna dejavnost kot pravni standard - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost organizatorja - pogodbena odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - oprostitev dolžnika odgovornosti - nepredvidljivost - nepričakovanost - nepreprečljivost in neizogibnost nastanka škode - nepredvidljive okoliščine in višja sila - privolitev oškodovanca - paraplegija - katastrofalna škoda
Ni sporno, da se je tožnica za skok z jadralnim padalom v tandemu odločila sama, prostovoljno. S tem je, kakor pri vseh drugih športih, ki so nevarni, sprejela rizike, ki iz te nevarnosti izhajajo. Organizator, ki je tožnici (zgolj) omogočil polet - nevarno dejavnost, v razmerju do nje ni tisti, ki se z njo ukvarja, pač pa je to postala tožnica sama. Tožnici organizator odgovarja lahko (le) zaradi kršitve pogodbe o izvedbi poleta v tandemu.
Pritožbeno sodišče je krivdno odgovornost presojalo po merilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Podlago zatrjevane odškodninske obveznosti je namreč (ne glede na odsotnost kakršnekoli pisne listine) predstavljalo pogodbeno razmerje tožnice in toženkine zavarovanke, pri čemer je bilo izpolnitveno ravnaje slednje organizacija in izvedba skoka z jadralnim padalom (v tandemu). Treba je bilo odgovoriti na vprašanje, ali je bila prekršena kakšna obveznost iz pogodbenega razmerja, merilo za presojo pa je skrbnost dobrega strokovnjaka. Ključno za presojo je vprašanje, ali sta bila organizator poleta v tandemu in pilot sam dovolj skrbna oz. ali so podani pogoji za oprostitev odgovornosti po 240. členu OZ.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - sredstva, pridobljena z delom - dokazovanje - dejansko stanje - delnice kot skupno premoženje
V sporu zaradi obsega skupnega premoženja in določitve deležev na njem se upoštevajo vse oblike dela in pomoči, ki jo zakonca nudita drug drugemu, pri delu v gospodinjstvu, pri varstvu in vzgoji otrok in vseh drugih opravilih za zadovoljevanje potreb družinske skupnosti.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - kršitev spolne nedotakljivosti osebe - mladoletna oseba - posttravmatska stresna motnja - povrnitev nepremoženjske škode višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - strah
V skladu z določbo 181. člena OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Spolna integriteta, ki je del telesne integritete, je tudi ustavno pravno varovana pravica (po 35. členu URS). Čeprav OZ v navedeni določbi obravnava posledice tovrstnih protipravnih dejanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, s tem ne izključuje zahtevkov za druge vrste nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so zanje izpolnjeni pogoji.
nedovoljena pritožbena novota - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja
Trditve dolžnika o zastaranju upnikove terjatve zamudnih obresti predstavljajo trditve o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v rednem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne šele v pritožbi.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
ZPP člen 185, 185/2, 186, 286b, 302, 302/3, 339, 339/1. ODZ paragraf 326, 1463. ZTLR člen 28, 72, 72/2. ZV-1 člen 21, 125.
ugotovitev lastninske pravice - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - sprememba sodnika - odstop od načela neposrednosti - branje zapisnikov s soglasjem strank - takojšnje uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dobrovernost - domneva dobre vere - nedobrovernost posestnega prednika - priposestvovalna doba - splošna raba - posebna raba - izročilna pogodba - predmet pogodbe - mirna posest - dokazna ocena - način uporabe nepremičnine - soposest nad vodnim kanalom
Pravni predniki prvotne tožeče stranke so imeli nepremičnine v mirni izključni posesti že pred sklenitvijo izročilne pogodbe z dne 7. 6. 1971. Pri prevzemu posesti torej prvotna tožeča stranka ni ravnala nepošteno, temveč je vstopila v položaj svoje matere kot izročevalke, v prepričanju, da gre za sestavni del premoženja, ki se izroča. Ob takšnem dejanskem stanju bi bila naložitev dolžnosti preverjanja dejanskega obsega izročenega premoženja ob sklenitvi izročilne pogodbe prekomerna.
Zgolj dejstvo, da je bilo v listinah, s katerimi je razpolagala prvotna tožeča stranka, navedeno solastništvo spornih nepremičnin, ne izključuje njene dobre vere (posestni listi, davčne odločbe, izročilna pogodba). V vsem tem obdobju namreč niso bile ugotovljene nobene posebne okoliščine, ki bi pri prvotni tožeči stranki lahko vzbudile sum, da predmet izročilne pogodbe ni bil zgornji del vodotoka do celote in s tem aktivacijo njene poizvedovalne dolžnosti preverjanja dejanskega obsega izročenega premoženja. Za zaključek o slabi veri namreč ni dovolj le možnost, da priposestvovalec med tekom priposestvovalne dobe izve, da nima pravice do posesti, če tega dejansko ni izvedel.
paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - izrek sklepa o izvršbi - kazenska sodba - izvršilni naslov
Paricijski rok sme kljub pravnomočni odločbi določiti izvršilno sodišče samo, če ni bil določen v odločbi. Izvršilno sodišče določi rok za prostovoljno izvršitev obveznosti glede na konkretne okoliščine in upoštevaje pravila postopka, v katerem je bila izdana izvršilna listina3.
Paricijski rok ni obvezna sestavina tožbe. Je le obvezna sestavina sklepa o izvršbi, če ni bil prej določen v izvršilnem naslovu. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi dolžnik ne more biti ne na boljšem, ne na slabšem, kot če bi bil določen v izvršilnem naslovu.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - ravnanje dolžnika - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU)
Golo dejstvo, da pri prodaji nepremičnine ni mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja, pa ni posebno utemeljen razlog, ki bi že sam utemeljeval odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
Toženca sta s podpisom posojilne pogodbe na prenovitev prvotne obveznosti pristala.
V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca želela zadržati prejeti znesek po soinvestitorski pogodbi, da bi podaljšala rok investiranja, denarja pa nista mogla vrniti ter sta zato sklenila zanju manj ugodno posojilno pogodbo, ne izpolnjuje zakonskih razlogov za oderuško pogodbo.