URS člen 42. ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 14, 14/1, 14/2. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
pravica do svobode združevanja - lovska družina - status lovske družine (društvo) - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo
Ustava res daje pravico do združevanja, vendar pri vključevanju oziroma pri pristopu v društvo ni mogoče mimo volje tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali prek pristojnega organa) namreč odločajo o sprejemu novih članov, razlogi pa so prepuščeni avtonomiji društev in v skladu z njo lahko društvo določi bolj ali manj obsežne oziroma stroge pogoje za sprejem v članstvo.
Dokazni postopek je pokazal, da je lovska družina na občnem zboru prošnje za sprejem obravnavala po vrsti. V trenutku, ko je prišla na vrsto tožnikova prošnja, je lovna površina na enega lovca znašala pod 100 ha, to pa je po društvenih pravilih razlog, da društvo prošnjo za vključitev zavrne.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
oporočno razpolaganje z zapuščino - nagib v oporoki - izpodbojnost oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočiteljeva volja - razlaga oporočiteljevega namena - oporočiteljev pravi namen - subjektivni razlogi - bivanje v domu za ostarele - razdedinjenje dediča - pogoji za preklic oporoke - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Zmota o vzroku, ki je oporočitelja napeljal do tega, da je na določen način oporočno razpolagal, predstavlja zmoto v oporočiteljevem nagibu. Gre za oporočiteljev subjektivni razlog za odločitev, da oporočno razpolaga v korist določenega dediča.
ZD v 99. členu glede preklica oporoke določa, da lahko oporočitelj oporoko prekliče v celoti ali deloma, z izjavo, dano v kateri koli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju obličnih pogojev za izjavo o preklicu oporoke ne izpolnjuje.
premoženje agrarne skupnosti - podržavljanje premoženja - podržavljenje na podlagi zakona - imetnik stvarne pravice
Nepremičnina nekdanje Agrarne skupnosti Š. Z. je na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (Ur. l. LRS, št. 52/1947) z dnem njegove uveljavitve (to je dne 20.12.1947) postala splošno ljudsko premoženje. Do podržavljenja je prišlo na podlagi zakona (1. člen Zakona o agrarnih skupnostih). Izdaja posebne odločbe ni bila potrebna.
V skladu z individualističnim konceptom lastnine lahko gredo stvarne pravice le individualno določenim subjektom (v konkretnem primeru članom agrarne skupnosti), ne pa kolektivnim pravnim subjektom, kakršen je agrarna skupnost. Le individualni pravni subjekti se nato kot nosilec pravic lahko vpisujejo tudi v zemljiško knjigo.
Vpis imena agrarne skupnosti v zemljiško knjigo, o katerem govori 12. člen ZPVAS ima zgolj pomen vpisa pravnega dejstva (zato, da se iz zemljiške knjige jasno vidi, za kakšno naravo premoženja gre).
Višje sodišče ugotavlja, da je pravilno ugotovljeno, da je bila pritožba toženca prepozno vložena. Tega ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost vtoževane terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011595
OZ člen 117, 117/3, 435, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 49.
zahtevek za izročitev nepremičnine - pravica do posesti - kupoprodajna pogodba - pravice lastnika prodane nepremičnine - kršitev pogodbene obveznosti - nezmožnost izpolnitve - nezmožnost izpolnitve, ki jo povzroči stranka - poštena stranka - odstopno upravičenje - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe - pravna napaka prodane stvari - sankcije za pravne napake
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da želi tožnica, ki je kršila pogodbeno zavezo, s tožbo v tem postopku zaobiti pravila OZ in izsiliti posledice nezmožnosti pogodbene izpolnitve, ki pa je ni zakrivil toženec, temveč ona. Na tak način skuša priti v ugodnejši pravni položaj nasproti pošteni pogodbeni stranki, saj zahteva vračilo tistega, kar je sama dala na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki še vedno velja. Takemu zahtevku ni mogoče nuditi pravnega varstva. Toženec ima na podlagi veljavno sklenjene kupoprodajne pogodbe pravico imeti sporno parcelo v posesti.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/1, 90/1-9, 118, 118/1.. ZZZDR člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - osebna okoliščina - sodna razveza - denarno povračilo - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - fiktiven razlog
Skladno z 9. alinejo prvega odstavka 90. člena ZDR-1 je razlog odpovedi neutemeljen, če je razlog osebna okoliščina, v konkretnem primeru torej zakonski stan. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - uveljavljanje pravnega varstva - zatrjevana dejstva - motenje posesti - posestnik - dejanska posest - sporno dejansko vprašanje - imetnik pravice
Zamudna sodba (enako velja za zamudni sklep), s katero sodišče ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, temelji na domnevi, da toženec priznava tožnikove dejanske trditve. Takšna domneva pa je dopustna samo takrat, ko je že iz tožbenih trditev mogoče sklepati, da tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbo zahtevano pravno varstvo. V nasprotnem primeru, ko v tožbi navedena dejstva ne vodijo k zatrjevani pravni posledici, mora sodišče tožniku omogočiti, da v naknadnem roku z dopolnitvijo navedb odpravi nesklepčnost tožbe.
Kdor se je pri izvrševanju dejanske oblasti nad stvarjo drugega dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti, ampak je lahko le imetnik. Vprašljivo je torej, ali je toženka sploh pridobila posest spornih poslovnih prostorov.
Za izdajo zamudnega sklepa zoper toženko (še) niso bili izpolnjeni predpisani zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico najprej pozvati k odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na toženko.
Toženca sta s podpisom posojilne pogodbe na prenovitev prvotne obveznosti pristala.
V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta toženca želela zadržati prejeti znesek po soinvestitorski pogodbi, da bi podaljšala rok investiranja, denarja pa nista mogla vrniti ter sta zato sklenila zanju manj ugodno posojilno pogodbo, ne izpolnjuje zakonskih razlogov za oderuško pogodbo.
pravilo ne bis in idem - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Tudi natančna primerjava med ravnanji obdolženca, zajetimi v obeh kaznivih dejanjih, pokaže, da v obravnavanem primeru ne gre za ista izvršitvena ravnanja obdolženca, ki so bila zajeta v opisu izreka pravnomočne sodbe. S procesnega vidika gre torej za dve različni dejanji, ki izhajata iz bistveno različnih dejstev. Tako ne gre za že pravnomočno razsojeno zadevo in sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - sklep o dovolitvi vpisa - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagatelj pogodbena stranka, mu upravičenega interesa kot predlagatelju zemljiškoknjižnega postopka (128. člen ZZK-1) ni mogoče odreči.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012085
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora
KZ-1 govori o izrečeni kazni in ne o kazni, ki jo obsojenec še mora prestati, ko v 86. členu navaja formalne pogoje za izrek posamezne alternativne izvršitve kazni zapora. Zato pritožbeno razlogovanje, da v primeru, da mora obsojenec prestati kazen, ki je nižja od z zakonom predpisane zgornje meje kazni, ki predstavlja formalni pogoj za eno od oblik izvršitve kazni zapora, določene v 86. členu KZ-1, ni utemeljeno. To izhaja tudi iz pravilne obrazložitve napadenega sklepa (točka 6), ko sodišče prve stopnje poudarja, da je kot izhodiščno potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek izvršitve kazni.
varnostni ukrep odvzema predmetov - senatno sojenje - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Drugi odstavek 498. člena ZKP, po katerem je razpravna sodnica kot predsednica senata odločila o odvzemu predmetov, določa, da poseben sklep o odvzemu predmetov izda organ, pred katerim je tekel postopek takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. Predmetni kazenski postopek je bil končan z oprostilno sodbo s katero je v zadevi razsodil tričlanski senat okrožnega sodišča. Ker gre za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča, bi moral glede na to, da razpravni senat več ni zasedal, sklep o odvzemu predmetov izdati zunajobravnavni senat ne pa predsednica razpravnega senata, ki odloča samo v tistih primerih, ki so določeni v ZKP (peti odstavek 25. člena ZKP).
načela stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost notarskega zapisa - prekinitev stečajnega postopka
Čeprav načeloma lahko sodišče v predhodnem stečajnem postopku odloča tudi o predhodnih vprašanjih, za katera je sicer matičen pravdni postopek, pa to vendarle ni neomejeno. Tu pa bi se kot o predhodnem vprašanju odločalo o veljavnosti (ničnosti) neposredno izvršljivega notarskega zapisa, torej listine, ki predstavlja izvršilni naslov, o tem pa po oceni višjega sodišča ni primerno odločanje kot o predhodnem vprašanju. Gre za močnejše učinkovanje listine, katere veljavnost je zato treba izpodbijati s tožbo, kar je dolžnik tudi storil.
Ob tem pa se lahko izkaže, da je poroštvena izjava dolžnika resnično nična, posledic postopka osebnega stečaja nad dolžnikom pa ne bi bilo mogoče več odpraviti. V tem konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje, dodatno pa jih je podalo še višje sodišče, ni mogoče trditi, da bi naj načelo hitrosti stečajnega postopka prevladalo na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva.
S prevzemom splošnih pogojev je bila tožeča stranka seznanjena tudi s pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Pravica je zapisana na prvi strani splošnih pogojev ŽZ-Prizma-01/08, na vidnem mestu v 4. členu, ki govori o trajanju zavarovanja. Pritožba nima prav, da bi morala ta pravica biti zapisana tudi v obrazcu ponudbe, v kateri je bil predlagan samo del pogodbene vsebine.
ZGD-1 člen 268, 398, 514, 515, 515/4, 522. ZPP člen 202, 202/1.
imenovanje poslovodje v d.o.o. - ničnost sklepa nadzornega sveta - sosporniška intervencija - sodba na podlagi pripoznave - vstop v pravdo - predlog za obnovo postopka
S spornim sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil pritožnik imenovan za direktorja (poslovodjo) tožene stranke, tožeča stranka pa je bila v času začetka postopka neizbrani kandidat. Nadzorni svet je bil pristojen za sprejetje izpodbijanega sklepa. Ker sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične (kot tudi zadevnega sklepa nadzornega sveta) že po samem zakonu učinkuje proti članom organov vodenja, se neposredno nanaša tudi na imenovanega poslovodjo. Zato ima ta položaj intervenienta na strani tožene oziroma položaj enotnega sospornika (prvi odstavek 202. člena ZPP).
Pašna skupnost ni pravna oseba temveč ima bodisi naravo skupnosti ali družbe civilnega prava (XXVII. oziroma XXVIII. poglavje Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Kot taka torej ne more biti lastnica premoženja oziroma v pravnem prometu ne more pridobivati pravic in obveznosti, temveč predstavlja zgolj pravni instrument, ki omogoča sodelovanje določenega števila fizičnih oseb pri uresničevanju njihovih (osebnih) interesov. Načeloma velja, da vstopajo v pravna razmerja s tretjimi osebami vsi člani te skupnosti, ki tudi odgovarjajo za obveznosti (kot dolžniki) oziroma imajo pravico zahtevati izpolnitev obveznosti (kot upniki) solidarno. Zakupna pogodba iz leta 2011 torej v pravno formalnem smislu ni mogla biti sklenjena s Pašno skupnostjo M.,temveč so bili neposredni nosilci pravic in obveznosti iz tega pravnega razmerja vsi njeni člani (tudi tožnik). S prenehanjem Pašne skupnosti M. ni prišlo do prenehanja pogodbene stranke (zakupnika), zato na tej podlagi zakupna pogodba (po samem zakonu) ni mogla prenehati. Ker ta pašna skupnost ni pravna oseba, ob njenem prenehanju tudi ne more imeti pravnih naslednikov.
Tudi če so morebiti zoper obdolženca v fazi predkazenskega ali celo kazenskega postopka odprti drugi postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, se uporabi konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja ni mogoče izogniti, če so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 54. člena KZ-1.
pravila o dokaznem bremenu - prevalitev procesnega dokaznega bremena - poslovna sposobnost - starostna demenca - darilna pogodba - ničnost
Tožnice, na katerih je (materialno) dokazno breme v tem postopku, so tako zlasti z izvedenskim mnenjem uspele dokazati, da darovalka poslovne sposobnosti ni imela. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.
Oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, zato izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je nična.
Aneks k prodajni pogodbi, h kateremu je dalo sodišče soglasje z izpodbijanim sklepom, se nanaša na prodajno pogodbo, glede katere je sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe že pravnomočen. Zato je predmet pritožbenega preizkusa le tisti del pritožbenih navedb, ki se nanaša na aneks oziroma soglasje k njemu.