Aneks k prodajni pogodbi, h kateremu je dalo sodišče soglasje z izpodbijanim sklepom, se nanaša na prodajno pogodbo, glede katere je sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe že pravnomočen. Zato je predmet pritožbenega preizkusa le tisti del pritožbenih navedb, ki se nanaša na aneks oziroma soglasje k njemu.
načela stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost notarskega zapisa - prekinitev stečajnega postopka
Čeprav načeloma lahko sodišče v predhodnem stečajnem postopku odloča tudi o predhodnih vprašanjih, za katera je sicer matičen pravdni postopek, pa to vendarle ni neomejeno. Tu pa bi se kot o predhodnem vprašanju odločalo o veljavnosti (ničnosti) neposredno izvršljivega notarskega zapisa, torej listine, ki predstavlja izvršilni naslov, o tem pa po oceni višjega sodišča ni primerno odločanje kot o predhodnem vprašanju. Gre za močnejše učinkovanje listine, katere veljavnost je zato treba izpodbijati s tožbo, kar je dolžnik tudi storil.
Ob tem pa se lahko izkaže, da je poroštvena izjava dolžnika resnično nična, posledic postopka osebnega stečaja nad dolžnikom pa ne bi bilo mogoče več odpraviti. V tem konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje, dodatno pa jih je podalo še višje sodišče, ni mogoče trditi, da bi naj načelo hitrosti stečajnega postopka prevladalo na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva.
INVALIDI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00012495
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 267.
začasna odredba - delna invalidska pokojnina
V skladu s 4. odst. 70. člena ZDSS-1 se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. Po 267. členu ZIZ je mogoče začasne odredbe izdati (in predlagati) pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Glede na naravo in namen začasne odredbe torej predloga ni mogoče zakonito zavreči zgolj zato, ker je že izdana prvostopenjska sodna odločba o glavni stvari.
nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - dopis - opozorilo - ugovor zoper plačilni nalog - pravni interes za ugovor
Res ni v nobenem zakonu izrecno predvideno, da bi lahko sodišče stranko, kateri je pred tem poslalo nalog za plačilo sodne takse, kasneje z dopisom opozorilo (obvestilo), v kakšnem roku naj le-to plača. Vendar pa je v tem oziru edino relevantno vprašanje, zakaj naj bi bil v konkretnem primeru tožnik le zaradi morebitne napačne oblike postopanja, s katerim ga je sodišče prve stopnje (zgolj) opozorilo, v kakšnem roku je dolžan sodno takso plačati, kakorkoli prizadet v svojih procesnih pravicah (oziroma sicer na slabšem).
Tako kot za vsa pravna sredstva mora biti tudi strankin pravni interes za ugovor (zoper plačilni nalog) podan vse do trenutka odločitve o njem.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - dokazno breme - podpis pogodbe - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom
Zaključek sodišča prve stopnje, da pogodbe ni podpisal toženec, je dejanske narave, in ga pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00011320
OZ člen 921. ZZVZZ člen 61, 62. ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - dvojno zavarovanje - odpoved zavarovalne pogodbe - plačilo zavarovalne premije - prenehanje obligacijskega razmerja - spor majhne vrednosti
Toženec je imel v obdobju med dnem, do katerega se je tožeča stranka prostovoljno odpovedala plačilu premij, in dnem, ko je pogodbo s tožencem odpovedala, po nepotrebnem dvojno zavarovalno kritje, vendar je za tako stanje odgovoren sam. S tožečo stranko je namreč sklenil novo zavarovalno pogodbo, še preden je poskrbel, da bi bila stara prekinjena. Dolžnost toženca je, da svoja predhodna obligacijska razmerja uredi.
Dedičev predlog za oprostitev plačila sodne takse za dodatni sklep o dedovanju je bil pravilno zavržen kot prepozen, saj je bil vložen šele v času, ko bi moralo sodišče že začeti postopek za prisilno izterjavo.
ZZK-1 člen 31, 31/1.. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-l. ZD člen 164, 165, 165/2.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis - evropsko potrdilo o dedovanju - predlog za vpis lastninske pravice
Predlagateljica je predložila Evropsko potrdilo o dedovanju, ki ga je izdalo pristojno nemško sodišče. V potrdilu, v skladu z nemškim pravom, predmet dedovanja ni izrecno naveden, navedeni so le podatki o zapustnici, o dedinji in deležu zapuščine, ki ga je dedinja pridobila. Razlaga, za katero se zavzema sodišče prve stopnje, bi pomenila, da na podlagi Evropskih potrdil o dedovanju, ki jih izdajajo nemška sodišča, nikoli ne bi mogli izvesti vpisa v zemljiško knjigo. To pa je v nasprotju z namenom Uredbe o dedovanju, pa tudi v nasprotju z javnim interesom. V javnem interesu je namreč, da je urejen prehod premoženja v primeru smrti (tudi brez izrecno izražene volje dedičev) in da zemljiška knjiga odraža resnične podatke. Prav zato se po Zakonu o dedovanju (ZD) zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti in prav zato je sodišče tisto, ki mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. V praksi naših sodišč to pomeni, da zapuščinsko sodišče samo pridobi podatek o nepremičninah zapustnika in tudi samo odredi vpis v zemljiški knjigi, vse brez posebne aktivnosti strank. EPD se sicer razlikuje od povedanega po tem, da se izda samo na predlog in da se tudi vpisi v zemljiški knjigi izvedejo na predlog, vseeno pa bi bilo v nasprotju z načeli, na katerih temeljijo Uredba o dedovanju, ZD in ZZK-1, če bi na predlagatelja (dediča) prevalili posledice razlik med pravnimi sistemi, oziroma če zaradi razlik v teh sistemih vpisa ne bi mogli opraviti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010898
ZPP člen 337, 337/1, 458. ZBPP člen 46, 46/3.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - splošni zavarovalni pogoji - dnevno nadomestilo - nesposobnost za delo - pritožbene novote - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Agencija je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (10. člen Uredbe o organih v sestavi ministrstev) in ne more samostojno nastopati kot stranka v postopku pred sodiščem, saj ni pravna oseba. Take lastnosti organu v sestavi ministrstva tudi ne more priznati sodišče po tretjem odstavku 76. člena ZPP. Stranka v zapuščinskem postopku je torej lahko le Republika Slovenija. Državo in državne organe zastopa v postopku pred sodišči Državno odvetništvo RS.
izvršilni naslov - odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zakonska subrogacija - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - zakonske zamudne obresti
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba Sklada ne zadošča, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, kar pa seveda ne pomeni, da upnik do zakonskih zamudnih obresti ni upravičen. Vendar pa njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če odločba Sklada, ki je podlaga za zakonsko subrogacijo, ne zajema tudi naložitve zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - sodne takse
Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o obstoju pritožnikove taksne obveznosti. Zatrjevani neobstoj taksne obveznosti zato ne more vplivati na njegovo zakonitost.
Nedvomna uporaba noža, število vbodnih ran in predeli telesa, na katerih so bile te rane prizadejane, nenazadnje pa tudi eksplicitne grožnje, ki jih je obtoženec pri vbadanju oškodovanca uporabljal gotovo kažejo na to, da je bilo obtoženčevo ravnanje usmerjeno na odvzem življenja oškodovancu in zato tudi ne vzdrži pritožbena navedba, da je uporabljena, kvalifikacija poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom in tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 napačna oz., da bi sodišče moralo obravnavano kaznivo dejanje samo prekvalificirati v milejše.
ZSV člen 100, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.. OZ člen 86.. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
institucionalno varstvo - ničnost
Glede uveljavljanja ničnosti odločbe, ker naj vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičenke naj ne bi bila popolna oziroma, naj bi bil podpis ponarejen, pritožbeno sodišče opozarja na določbo 279. člena ZUP, kjer je v 4. točki prvega odstavka 279. člena določeno, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V sporni zadevi je bila zahteva stranke podana, saj gre nenazadnje tudi za njen interes, da se doseže delno oprostitev plačila institucionalnega varstva.
sporazum o priznanju krivde - izločitev dokazov - listine, ki jih je potrebno izločiti iz spisov - zahteva za preiskavo
Po določbi petega odstavka 450.a člena ZKP se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj brez sklenitve sporazuma. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo dokazov in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja.
Povzemanje in sklicevanje na vsebino izločenih dokazov v obrazložitvi zahteve za preiskavo ni dopustno, saj lahko povzroči, da se sodišče seznani z vsebino izločenega dokaza. Čeprav pri zahtevi za preiskavo ne gre za dokaz, pa se s tovrstnim vnašanjem vsebine nedovoljenega dokaza v spis in seznanjanjem sodišča z njim povzroči, da izločitev nedovoljenih dokazov izgubi svoj učinek oziroma se na ta način zaobide tiste pravice obdolženca, katere so varovane z ekskluzijo.
Za rešitev sporne zadeve je odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Novejša medicinska dokumentacija je lahko predmet novega postopka pri toženi stranki.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00017948
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 10, 17. ZPP člen 18, 18/3.
določitev preživnine za otroka - določitev stikov - pristojnost za odločanje - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe zaradi dodelitve mld. otroka, določitve preživnine in stikov in prepovedi prehoda čez državno mejo, ker slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku (oziroma o tožbenih zahtevkih) pravilno utemeljilo na določbah Uredbe Bruselj II in na določbah Uredbe Sveta št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 (ki se nanaša na pristojnost v preživninskih zadevah).
štipendija - dodatek za bivanje - zakonske zamudne obresti
Tožnici je bil dodatek za bivanje priznan s pravnomočno sodbo sodišča, ki je nadomestila odločitev v upravnem postopku. V kolikor ne bi bilo nezakonitega ravnanja tožene stranke, bi bila pravilna odločitev sprejeta že prej, posledično pa je tožena stranka zaradi nezakonite odločitve z izpolnitvijo prišla v zamudo.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZPP člen 125a, 286b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic
Tožniku je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Očitalo se mu je, da je spornega dne osebi, ki jo je ustavil zaradi kontrole prometa v bližini mejnega prehoda protipravno vzel 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik prilastil sporni denar. Na podlagi teh ugotovitev je pravilno odločilo, da je bila tožniku nezakonito podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.