načela stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - ničnost kot predhodno vprašanje - ničnost notarskega zapisa - prekinitev stečajnega postopka
Čeprav načeloma lahko sodišče v predhodnem stečajnem postopku odloča tudi o predhodnih vprašanjih, za katera je sicer matičen pravdni postopek, pa to vendarle ni neomejeno. Tu pa bi se kot o predhodnem vprašanju odločalo o veljavnosti (ničnosti) neposredno izvršljivega notarskega zapisa, torej listine, ki predstavlja izvršilni naslov, o tem pa po oceni višjega sodišča ni primerno odločanje kot o predhodnem vprašanju. Gre za močnejše učinkovanje listine, katere veljavnost je zato treba izpodbijati s tožbo, kar je dolžnik tudi storil.
Ob tem pa se lahko izkaže, da je poroštvena izjava dolžnika resnično nična, posledic postopka osebnega stečaja nad dolžnikom pa ne bi bilo mogoče več odpraviti. V tem konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje, dodatno pa jih je podalo še višje sodišče, ni mogoče trditi, da bi naj načelo hitrosti stečajnega postopka prevladalo na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva.
Aneks k prodajni pogodbi, h kateremu je dalo sodišče soglasje z izpodbijanim sklepom, se nanaša na prodajno pogodbo, glede katere je sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe že pravnomočen. Zato je predmet pritožbenega preizkusa le tisti del pritožbenih navedb, ki se nanaša na aneks oziroma soglasje k njemu.
nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - dopis - opozorilo - ugovor zoper plačilni nalog - pravni interes za ugovor
Res ni v nobenem zakonu izrecno predvideno, da bi lahko sodišče stranko, kateri je pred tem poslalo nalog za plačilo sodne takse, kasneje z dopisom opozorilo (obvestilo), v kakšnem roku naj le-to plača. Vendar pa je v tem oziru edino relevantno vprašanje, zakaj naj bi bil v konkretnem primeru tožnik le zaradi morebitne napačne oblike postopanja, s katerim ga je sodišče prve stopnje (zgolj) opozorilo, v kakšnem roku je dolžan sodno takso plačati, kakorkoli prizadet v svojih procesnih pravicah (oziroma sicer na slabšem).
Tako kot za vsa pravna sredstva mora biti tudi strankin pravni interes za ugovor (zoper plačilni nalog) podan vse do trenutka odločitve o njem.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - dokazno breme - podpis pogodbe - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom
Zaključek sodišča prve stopnje, da pogodbe ni podpisal toženec, je dejanske narave, in ga pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more izpodbiti.
INVALIDI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00012495
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 267.
začasna odredba - delna invalidska pokojnina
V skladu s 4. odst. 70. člena ZDSS-1 se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. Po 267. členu ZIZ je mogoče začasne odredbe izdati (in predlagati) pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Glede na naravo in namen začasne odredbe torej predloga ni mogoče zakonito zavreči zgolj zato, ker je že izdana prvostopenjska sodna odločba o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00011320
OZ člen 921. ZZVZZ člen 61, 62. ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - dvojno zavarovanje - odpoved zavarovalne pogodbe - plačilo zavarovalne premije - prenehanje obligacijskega razmerja - spor majhne vrednosti
Toženec je imel v obdobju med dnem, do katerega se je tožeča stranka prostovoljno odpovedala plačilu premij, in dnem, ko je pogodbo s tožencem odpovedala, po nepotrebnem dvojno zavarovalno kritje, vendar je za tako stanje odgovoren sam. S tožečo stranko je namreč sklenil novo zavarovalno pogodbo, še preden je poskrbel, da bi bila stara prekinjena. Dolžnost toženca je, da svoja predhodna obligacijska razmerja uredi.
ZZK-1 člen 31, 31/1.. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-l. ZD člen 164, 165, 165/2.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis - evropsko potrdilo o dedovanju - predlog za vpis lastninske pravice
Predlagateljica je predložila Evropsko potrdilo o dedovanju, ki ga je izdalo pristojno nemško sodišče. V potrdilu, v skladu z nemškim pravom, predmet dedovanja ni izrecno naveden, navedeni so le podatki o zapustnici, o dedinji in deležu zapuščine, ki ga je dedinja pridobila. Razlaga, za katero se zavzema sodišče prve stopnje, bi pomenila, da na podlagi Evropskih potrdil o dedovanju, ki jih izdajajo nemška sodišča, nikoli ne bi mogli izvesti vpisa v zemljiško knjigo. To pa je v nasprotju z namenom Uredbe o dedovanju, pa tudi v nasprotju z javnim interesom. V javnem interesu je namreč, da je urejen prehod premoženja v primeru smrti (tudi brez izrecno izražene volje dedičev) in da zemljiška knjiga odraža resnične podatke. Prav zato se po Zakonu o dedovanju (ZD) zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti in prav zato je sodišče tisto, ki mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. V praksi naših sodišč to pomeni, da zapuščinsko sodišče samo pridobi podatek o nepremičninah zapustnika in tudi samo odredi vpis v zemljiški knjigi, vse brez posebne aktivnosti strank. EPD se sicer razlikuje od povedanega po tem, da se izda samo na predlog in da se tudi vpisi v zemljiški knjigi izvedejo na predlog, vseeno pa bi bilo v nasprotju z načeli, na katerih temeljijo Uredba o dedovanju, ZD in ZZK-1, če bi na predlagatelja (dediča) prevalili posledice razlik med pravnimi sistemi, oziroma če zaradi razlik v teh sistemih vpisa ne bi mogli opraviti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010898
ZPP člen 337, 337/1, 458. ZBPP člen 46, 46/3.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - splošni zavarovalni pogoji - dnevno nadomestilo - nesposobnost za delo - pritožbene novote - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Dedičev predlog za oprostitev plačila sodne takse za dodatni sklep o dedovanju je bil pravilno zavržen kot prepozen, saj je bil vložen šele v času, ko bi moralo sodišče že začeti postopek za prisilno izterjavo.
izvršilni naslov - odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zakonska subrogacija - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - zakonske zamudne obresti
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba Sklada ne zadošča, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, kar pa seveda ne pomeni, da upnik do zakonskih zamudnih obresti ni upravičen. Vendar pa njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če odločba Sklada, ki je podlaga za zakonsko subrogacijo, ne zajema tudi naložitve zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
Agencija je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (10. člen Uredbe o organih v sestavi ministrstev) in ne more samostojno nastopati kot stranka v postopku pred sodiščem, saj ni pravna oseba. Take lastnosti organu v sestavi ministrstva tudi ne more priznati sodišče po tretjem odstavku 76. člena ZPP. Stranka v zapuščinskem postopku je torej lahko le Republika Slovenija. Državo in državne organe zastopa v postopku pred sodišči Državno odvetništvo RS.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - sodne takse
Z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o obstoju pritožnikove taksne obveznosti. Zatrjevani neobstoj taksne obveznosti zato ne more vplivati na njegovo zakonitost.
V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, lahko sodišče upošteva samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloča po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v okoliščinah konkretnega primera ni opravilo na zadovoljiv, niti prepričljiv način. Neutemeljeno je priznanih 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil s sklepom kot prepozen zavržen.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011063
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 22/1-2, 227, 227/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1.
ugovor tretjega - stečajni postopek nad dolžnikom - dejanski lastnik nepremičnine - privilegiran upnik - izločitveni upnik - ločitveni upnik - pristojnost stečajnega sodišča - načelo koncentracije - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba
V konkretnem primeru gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov stečajnega dolžnika, to je ločitvenega upnika in domnevnega izločitvenega upnika, kar kaže na to, da izvršilno sodišče ne more biti pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov, temveč je za to presojo izključno pristojno stečajno sodišče.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Od sprejema novele ZDR-A dalje razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti predstavlja neizpolnjevanje pogojev, določenih v drugem predpisu, izdanem na podlagi zakona, sodišče prve stopnje pa je zavzelo pravilno stališče, da je kot takšna predpisa mogoče šteti tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in akt o sistemizaciji tožene stranke, ki sta za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI predpisovala oziroma, določala VI. stopnjo izobrazbe.
Izrecen dogovor v pogodbi o zaposlitvi o tem, da neizpolnitev obveznosti pridobitve ustrezne izobrazbe pomeni obstoj odpovednega razloga zaradi nesposobnosti, dokazuje, da je neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Kot določa ZPIZ-2 v 79. členu je zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod. V konkretnem primeru je bil tožnik ves čas poklicne rehabilitacije v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki, pri čemer je z ZPIZ podpisal pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Za predmetni spor ni pravno relevantno, da je tožena stranka šele naknadno s podpisom aneksa soglašala s sklenitvijo pogodbe o poklicni rehabilitaciji, bistveno je, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki. Pogodba o poklicni rehabilitaciji ureja le pravice in obveznosti strank v zvezi s poklicno rehabilitacijo, ne pa tudi delovnopravnih pravic in obveznosti, ki so sicer urejene s pogodbo o zaposlitvi, ki v času poklicne rehabilitacije še vedno velja. Tako tožniku pripadajo regresi za letni dopust za sporno obdobje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/2, 52/4.
izvedensko mnenje - stroški
Po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja mogoče priznati 35,00 EUR za vsake začete pol ure. V okoliščinah konkretnega primera torej le 35,00 EUR in ne 70,00 EUR, kot je napačno storilo sodišče prve stopnje.