V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga dolžna dokazati stranka, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To sicer res ne pomeni, da v delovnem sporu zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu in da tožnik ni dolžan dokazovati, da je bil odsoten z dela opravičeno. Vendar pa tožena stranka dokazov, s katerimi bi izpodbijala navedbe in dokaze tožnika, ni predlagala. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je odločilo izključno na podlagi neprepričljive izpovedi tožnika. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi dokazov, ki potrjujejo zatrjevana dejstva tožnika, ta pa lahko pripeljejo le do zaključka, da tožnik, v očitanem spornem času, ni neopravičeno izostal z dela in o razlogih za svoj izostanek ni obvestil delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - nova odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica toženi stranki vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da pri tem ni pomembno, ali je bila ta odpoved direktorici vročena v prostorih tožene stranke ali v drugem prostoru, ki sta ga direktorica in tožnica dogovorili. Dejstvo je, da je tožnica izkazala, da je predmetno odpoved izročila direktorici tožene stranke. S tem ko je tožnica dne 26. 11. 2015 direktorici tožene stranke izročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker ji niso bili plačani davki in prispevki v spornem obdobju, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene izredne odpovedi, ki je pričela učinkovati 27. 11. 2015. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke dne 16. 12. 2015 nezakonita, saj tožnica tega dne ni bila več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ne morejo nastopiti pravne posledice te odpovedi.
akontacija vojaške pokojnine - pravnomočna odločitev - zavrženje tožbe
Za odločitev v zadevi je bistveno, da je bilo o pravici do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine že odločeno s pravnomočno sodbo. Tožena stranka je to sodbo že realizirala oziroma, je tožniku izplačevala akontacijo vojaške pokojnine. O pravnomočno priznani pravici v novem postopku ni več mogoče odločati.
Ni pa imelo sodišče prve stopnje pravne podlage, da bi tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za izplačilo akontacije vojaške pokojnine v višjem znesku zavrglo ter nato v tem delu odpravilo odločbi tožene stranke. V tem delu je izrek sodbe sam s sabo v nasprotju, saj če sodišče zavrže tožbo v tem delu, potem ne more odločati o zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Tožnik (vojak na misiji v tujini) je bil tako kot vsak delavec do tedenskega počitka upravičen. Če mu tožena stranka njegove izrabe ni omogočila, mu je dolžna izplačati odškodnino. Na tožnikovo upravičenje do tedenskega počitka ne vpliva dejstvo, da mu je tožena stranka zagotavljala fiksno plačo, redni in še posebni dopust. Gre za različne pravne institute, ki se med seboj ne izključujejo in jih tudi ni mogoče enačiti s pravico do tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
ZDR-1 v prvem odstavku 136. člena določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila neveljavna. Prav tako drugi odstavek 136. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da je imela soglasje tožnika za pobot svojih terjatev do njega, ki naj bi jih pobotala ob plačilu neto plače, povračilu stroškov, regresa za letni dopust ali odpravnine ali ker naj bi tožniku posojala denar ali mu izplačevala gotovino.
sporazum o priznanju krivde - izločitev dokazov - listine, ki jih je potrebno izločiti iz spisov - zahteva za preiskavo
Po določbi petega odstavka 450.a člena ZKP se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj brez sklenitve sporazuma. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo dokazov in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja.
Povzemanje in sklicevanje na vsebino izločenih dokazov v obrazložitvi zahteve za preiskavo ni dopustno, saj lahko povzroči, da se sodišče seznani z vsebino izločenega dokaza. Čeprav pri zahtevi za preiskavo ne gre za dokaz, pa se s tovrstnim vnašanjem vsebine nedovoljenega dokaza v spis in seznanjanjem sodišča z njim povzroči, da izločitev nedovoljenih dokazov izgubi svoj učinek oziroma se na ta način zaobide tiste pravice obdolženca, katere so varovane z ekskluzijo.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Od sprejema novele ZDR-A dalje razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti predstavlja neizpolnjevanje pogojev, določenih v drugem predpisu, izdanem na podlagi zakona, sodišče prve stopnje pa je zavzelo pravilno stališče, da je kot takšna predpisa mogoče šteti tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in akt o sistemizaciji tožene stranke, ki sta za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI predpisovala oziroma, določala VI. stopnjo izobrazbe.
Izrecen dogovor v pogodbi o zaposlitvi o tem, da neizpolnitev obveznosti pridobitve ustrezne izobrazbe pomeni obstoj odpovednega razloga zaradi nesposobnosti, dokazuje, da je neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00013440
ZUTD člen 11, 115, 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1, 42, 44, 44/3.. ZPSto-2 člen 2, 41.. OZ člen 131, 131/1.
Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v ZUP, še manj v ZPP.
Po ustaljeni sodni praksi glede elementa protipravnost mora bitii ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, lahko sodišče upošteva samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloča po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v okoliščinah konkretnega primera ni opravilo na zadovoljiv, niti prepričljiv način. Neutemeljeno je priznanih 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil s sklepom kot prepozen zavržen.
Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
Nedvomna uporaba noža, število vbodnih ran in predeli telesa, na katerih so bile te rane prizadejane, nenazadnje pa tudi eksplicitne grožnje, ki jih je obtoženec pri vbadanju oškodovanca uporabljal gotovo kažejo na to, da je bilo obtoženčevo ravnanje usmerjeno na odvzem življenja oškodovancu in zato tudi ne vzdrži pritožbena navedba, da je uporabljena, kvalifikacija poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom in tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 napačna oz., da bi sodišče moralo obravnavano kaznivo dejanje samo prekvalificirati v milejše.
predhodno vprašanje - litispendenca - pobotni ugovor - predlog za združitev postopkov
Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00017948
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 10, 17. ZPP člen 18, 18/3.
določitev preživnine za otroka - določitev stikov - pristojnost za odločanje - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe zaradi dodelitve mld. otroka, določitve preživnine in stikov in prepovedi prehoda čez državno mejo, ker slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku (oziroma o tožbenih zahtevkih) pravilno utemeljilo na določbah Uredbe Bruselj II in na določbah Uredbe Sveta št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 (ki se nanaša na pristojnost v preživninskih zadevah).
štipendija - dodatek za bivanje - zakonske zamudne obresti
Tožnici je bil dodatek za bivanje priznan s pravnomočno sodbo sodišča, ki je nadomestila odločitev v upravnem postopku. V kolikor ne bi bilo nezakonitega ravnanja tožene stranke, bi bila pravilna odločitev sprejeta že prej, posledično pa je tožena stranka zaradi nezakonite odločitve z izpolnitvijo prišla v zamudo.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na to, da je tožena stranka dokazala, da njena ravnanja niso bila protipravna (očitana je bila zaničevalna in poniževalna elektronska komunikacija, neprimerna osebna komunikacija, namerni izbris podatkov na tožnikovem službenem računalniku ter postopno izločanje tožnika iz delovnega okolja), je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova mobinga, saj ni bil podan temelj odškodninske odgovornosti.