ZSV člen 100, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.. OZ člen 86.. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
institucionalno varstvo - ničnost
Glede uveljavljanja ničnosti odločbe, ker naj vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičenke naj ne bi bila popolna oziroma, naj bi bil podpis ponarejen, pritožbeno sodišče opozarja na določbo 279. člena ZUP, kjer je v 4. točki prvega odstavka 279. člena določeno, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V sporni zadevi je bila zahteva stranke podana, saj gre nenazadnje tudi za njen interes, da se doseže delno oprostitev plačila institucionalnega varstva.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
ZPP člen 242, 242/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 4, 12, 13.
pričnina - pravočasna priglasitev stroškov
Priča je na narok pristopila, vendar na koncu naroka ni priglasila povračila izgubljenega zaslužka. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njej delodajalec.
V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - nova odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica toženi stranki vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da pri tem ni pomembno, ali je bila ta odpoved direktorici vročena v prostorih tožene stranke ali v drugem prostoru, ki sta ga direktorica in tožnica dogovorili. Dejstvo je, da je tožnica izkazala, da je predmetno odpoved izročila direktorici tožene stranke. S tem ko je tožnica dne 26. 11. 2015 direktorici tožene stranke izročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker ji niso bili plačani davki in prispevki v spornem obdobju, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene izredne odpovedi, ki je pričela učinkovati 27. 11. 2015. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke dne 16. 12. 2015 nezakonita, saj tožnica tega dne ni bila več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ne morejo nastopiti pravne posledice te odpovedi.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga dolžna dokazati stranka, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To sicer res ne pomeni, da v delovnem sporu zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu in da tožnik ni dolžan dokazovati, da je bil odsoten z dela opravičeno. Vendar pa tožena stranka dokazov, s katerimi bi izpodbijala navedbe in dokaze tožnika, ni predlagala. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je odločilo izključno na podlagi neprepričljive izpovedi tožnika. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi dokazov, ki potrjujejo zatrjevana dejstva tožnika, ta pa lahko pripeljejo le do zaključka, da tožnik, v očitanem spornem času, ni neopravičeno izostal z dela in o razlogih za svoj izostanek ni obvestil delodajalca.
odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - prva pripravljalna vloga
Tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. členu ZPP.
Kot določa ZPIZ-2 v 79. členu je zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod. V konkretnem primeru je bil tožnik ves čas poklicne rehabilitacije v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki, pri čemer je z ZPIZ podpisal pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Za predmetni spor ni pravno relevantno, da je tožena stranka šele naknadno s podpisom aneksa soglašala s sklenitvijo pogodbe o poklicni rehabilitaciji, bistveno je, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki. Pogodba o poklicni rehabilitaciji ureja le pravice in obveznosti strank v zvezi s poklicno rehabilitacijo, ne pa tudi delovnopravnih pravic in obveznosti, ki so sicer urejene s pogodbo o zaposlitvi, ki v času poklicne rehabilitacije še vedno velja. Tako tožniku pripadajo regresi za letni dopust za sporno obdobje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/2, 52/4.
izvedensko mnenje - stroški
Po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja mogoče priznati 35,00 EUR za vsake začete pol ure. V okoliščinah konkretnega primera torej le 35,00 EUR in ne 70,00 EUR, kot je napačno storilo sodišče prve stopnje.
Če bi bil (edini) pravni naslov za izplačilo pravnomočna sodba, ki bi bila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena, bi pravni naslov odpadel in tožničin kondikcijski zahtevek bi bil utemeljen. Tako pa temelj za izplačilo spornega zneska ni bila sodba, pač pa sklenjeni sporazum. Ta je veljaven, ni nedopusten, ni brez podlage, ni niti ničen niti razveljavljen.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril v zapuščino - napotitev dediča na pravdo
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža se odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Že zato, ker želenega cilja, tj. da podarjena stvar (v določenem obsegu) pripade zapuščini, ni mogoče doseči, ne da bi bilo podano bodisi soglasje obdarjenca bodisi sodna odločba, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino, je nujni dedič tisti, ki ga je treba napotiti na pravdo za uveljavitev zahtevka.
OZ člen 190, 190/1, 191, 197. ZD člen 142, 142/1. SPZ člen 95, 96.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - domska oskrba - pravna podlaga - stroški obnove nepremičnine - obogatitveni princip - materialno procesno vodstvo - plačilo stroškov elektrike - plačilo stroškov upravljanja - verzijski zahtevek
Tožnik ima prav, da mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen (pravilo iura novit curia), zato bi moralo, ko je ugotovilo, da pravni temelj za izpolnitveno ravnanje ni obstajal, uporabiti določbo prvega odstavka 190. člena OZ, v povezavi s prvim odstavkom 142. člena ZD.
ZPP člen 12, 143, 143/3. Uredba (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 1.
evropski plačilni nalog - spor majhne vrednosti - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - vročanje naslovniku v tujini - dejansko bivanje naslovnika - dejanski naslov bivanja - poizvedbe sodišča - dokazna sredstva - procesna aktivnost sodišča - dopolnitev tožbe - vpis v register stalnega prebivalstva - neznano bivališče - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo preveriti, kakšen je naslov tožencev. Navedba naslova, ki ga ima oseba prijavljenega v registru prebivalstva, namreč zadostuje, da tožba glede navedbe naslova toženca šteje za popolno, tako da je sodišče ne more zavreči. Ob tem ko tožnik izkazuje določeno aktivnost/skrbnost v smeri pridobitve/iskanja naslovov tožencev preko Ambasade RS v Berlinu, bi moralo torej sodišče prve stopnje pri pristojnem registracijskem organu v Republiki Nemčiji preveriti naslov tožencev, saj ima v skladu s 44. členom nemškega Zveznega zakona o registraciji prebivalstva (Bundesmeldegesetz - BMG) tudi tuj javni organ poleg tuje fizične osebe pravico pridobiti nekatere informacije o določeni osebi od nemških organov za registracijo.
Tožnica je dejstvo, da je toženec dejansko bival v najetih prostorih od 10. 4. 2010 naprej dokazovala tudi s pričama B. B. in A. A. Navedena dokazna predloga je sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotrebna, češ da je kasnejše nebivanje toženca pri tožnici ugotovljeno z drugimi, tudi listinskimi dokazi. V takšnem primeru, ko je tožnica z navedenima dokaznima predlogoma želela dokazovati nasprotno, in sicer da je toženec v najetih prostorih bival tudi od 10. 4. 2010 dalje, zavrnitev dokaznih predlogov iz razloga, da se je sodišče že na podlagi drugih dokaznih predlogov prepričalo, da toženec od poletja 2010 pri tožnici ni bival, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZKP člen 308, 371, 371/1, 371/1-3. URS člen 29, 29-2.
pravica do obrambe z zagovornikom - neobvezna obramba z zagovornikom - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Kadar obramba z zagovornikom ni obvezna, se glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika opravi le, če se obtoženec izrecno odpove pravici do zagovornika, sicer mora sodišče ravnati po določbah člena 308 ZKP in glavno obravnavo preložiti. Če tega ne stori, je tudi v primeru, če obramba z zagovornikom ni obvezna, podana kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Takšno stališče izhaja tudi iz Komentarja ZKP mag. Štefana Horvata na straneh 666 in 667 ter 877. V obravnavani zadevi je obtoženec na naroku dne 22. 2. 2018 izrecno nasprotoval nadaljevanju sojenja v odsotnosti zagovornika.
Tožnik želi posamezne potrebe otroka kriti sam neposredno (npr. stroške obleke in obutve, tečaje toženke, kar nenazadnje izhaja iz njegovega tožbenega zahtevka), za kar pa je po veljavni sodni praksi potreben dogovor med roditeljema.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00010724
ZVEtL-1 člen 13. ZNP člen 37.
postopek določitve pripadajočega zemljišča - etažna lastnina - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.