ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257, 257/3.. ZPP člen 125a, 286b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic
Tožniku je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Očitalo se mu je, da je spornega dne osebi, ki jo je ustavil zaradi kontrole prometa v bližini mejnega prehoda protipravno vzel 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik prilastil sporni denar. Na podlagi teh ugotovitev je pravilno odločilo, da je bila tožniku nezakonito podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00011995
ZPP člen 105a, 105a/3.
umik pritožbe - sodne takse
Ker toženec ni plačal sodne takse v roku po sklepu sodišča niti ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali za podaljšanje tega roka, se šteje, da je pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje umaknil.
odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - prva pripravljalna vloga
Tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. členu ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011063
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 22/1-2, 227, 227/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1.
ugovor tretjega - stečajni postopek nad dolžnikom - dejanski lastnik nepremičnine - privilegiran upnik - izločitveni upnik - ločitveni upnik - pristojnost stečajnega sodišča - načelo koncentracije - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba
V konkretnem primeru gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov stečajnega dolžnika, to je ločitvenega upnika in domnevnega izločitvenega upnika, kar kaže na to, da izvršilno sodišče ne more biti pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov, temveč je za to presojo izključno pristojno stečajno sodišče.
stranka postopka - sprememba na strani tožeče stranke - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - procesni pojem stranke - procesne predpostavke - vloga stranke - vloga subjektov postopka - odprava nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - procesni položaj tožene stranke
Sodišče prve stopnje bo moralo razčistiti, v kakšni procesni vlogi želijo člani agrarne skupnosti nastopati v tem postopku. Če bo lahko ugotovilo, da so za takšno njihovo nastopanje v tej pravdi podane potrebne procesne predpostavke, bo moralo posledično upoštevati tudi vlogo z dne 7. 4. 2017. V kolikor ne bodo podane, pa le-te v postopku pač ne bo upoštevalo.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
Od sprejema novele ZDR-A dalje razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti predstavlja neizpolnjevanje pogojev, določenih v drugem predpisu, izdanem na podlagi zakona, sodišče prve stopnje pa je zavzelo pravilno stališče, da je kot takšna predpisa mogoče šteti tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in akt o sistemizaciji tožene stranke, ki sta za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI predpisovala oziroma, določala VI. stopnjo izobrazbe.
Izrecen dogovor v pogodbi o zaposlitvi o tem, da neizpolnitev obveznosti pridobitve ustrezne izobrazbe pomeni obstoj odpovednega razloga zaradi nesposobnosti, dokazuje, da je neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza - denarno povračilo - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Odpovednih razlogov ni mogoče širiti. V odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne obvlada informacijskega sistema SAP in zaradi navedenega med drugim ne pripravlja potrebnih analiz prodaje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni omogočila izobraževanja na področju tega informacijskega sistema in da je vedela, da tožnik tega znanja ni imel. Ugotovilo je, da so bila morebitna navodila pavšalna, saj tožena stranka ni opredelila, kateri sodelavci naj tožniku pri tem pomagajo, njegov novi nadrejeni pa tožniku ni ponudil svoje pomoči, prav tako pa ga tudi ni napotil na izobraževanje. Glede na to, da je tožnik delo opravljal v dislocirani enoti, ostali sodelavci pa na sedežu, kamor je tožnik prihajal le enkrat tedensko oziroma na štirinajst dni, je sodišče upravičeno zaključilo, da tožena stranka tožniku za uporabo informacijskega sistema SAP ni ponudila možnosti ustreznega usposabljanja in s tem ni izpolnila svoje dolžnosti iz drugega odstavka 170. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00013440
ZUTD člen 11, 115, 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1, 42, 44, 44/3.. ZPSto-2 člen 2, 41.. OZ člen 131, 131/1.
Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v ZUP, še manj v ZPP.
Po ustaljeni sodni praksi glede elementa protipravnost mora bitii ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili kaznivo dejanje z elementi pridobivanje protipravne premoženjske koristi, torej kaznivo dejanje z elementi kaznivih dejanj proti premoženju. Pravilno je tudi ugotovilo, da do poteka preizkusnega obdobja še niso bili izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Zato je predlog za odpust obveznosti utemeljeno zavrnilo.
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP je odločilno le, ali je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ali je obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja že izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Morda vložena zahteva za varstvo zakonitosti zato na odločitev ne more vplivati.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril v zapuščino - napotitev dediča na pravdo
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža se odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Že zato, ker želenega cilja, tj. da podarjena stvar (v določenem obsegu) pripade zapuščini, ni mogoče doseči, ne da bi bilo podano bodisi soglasje obdarjenca bodisi sodna odločba, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino, je nujni dedič tisti, ki ga je treba napotiti na pravdo za uveljavitev zahtevka.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.
Storilec mora predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz-1, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže.
ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/4. ZPP člen 154, 154/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - stroški postopka - načelo uspeha - prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - začetek stečaja
Ker že po zakonu velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, se izkaže, da je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, saj je z ugotovitvenim zahtevkom uspela v celoti.
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni ravnalo pravilno, ker je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78674/2015 z dne 2. 7. 2015, ki vsebuje dajatveni zahtevek, v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti vzdržalo v veljavi.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 153, 153/1, 153/2, 221d, 221d/1, 221d/3.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravice - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Za dejanski stan zlorabe pravice je značilno, da nosilec sicer izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega mejo upravičenja, pri čemer za protipravnost zadošča že okoliščina, da je storilčevo ravnanje v nasprotju z namenom (naravo) pravice.
objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - mokra in spolzka tla - mokra tla kot nevarna stvar - padec na mokrih in splozkih tleh - padec na mokrih ploščicah - dolžna skrbnost - profesionalna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti
Toženka je v ugotovljenih okoliščinah, tudi v okviru profesionalne skrbnosti, storila dovolj, da je ohranila normalnost pohodne površine. Bistvenega očitka, da so gostje v lokal vnašali sneg, ki se je tam topil, tožnica ni izkazala, terasa je bila primerno očiščena, pred vhodom položen predpražnik, prostor pa ogrevan.
Ker tožeča stranka ni zmogla niti trditvenega niti dokaznega bremena o nasprotnem, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je pravilen dejanski in materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zato kreditna pogodba z dne 26. 3. 2009 le nadomestila stare kredite, stari krediti, ki jih je nadomestila sporna kreditna pogodba, so bili sicer že pred tem zavarovani z menicami, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavno pravico na prilivih in na bodočih terjatvah, toda zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičninah je tožeča stranka pridobila šele s pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 26. 3. 2009 ter z notarskim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 30. 3. 2009 in gre za ustanovitev novih zavarovanj, ki so tožeči stranki zagotovila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve, tako da se je položaj tožeče stranke kot upnice s pridobitvijo navedenega zavarovanja izboljšal, s tem pa je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, saj se domneva, da je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo to dejanje opravljeno (2. točka prvega odstavka 272. čl. ZFPPIPP) in sodišče zaključuje, da je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti (prva točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Pritožba sama potrdi, da so ji bili na razpolago vsi aktualni podatki o finančnem stanju tožene stranke v času sklepanja spornih poslov in tudi podatki, ki so bili nato povzeti v letno poročilo tožene stranke za leto 2008. Tako kot je revizor, ki je revidiral računovodske izkaze tožene stranke za leto 2008 prepoznal, da ti na izkazujejo resnične in poštene slike finančnega stanja gospodarske družbe na dan 31. 12. 2008 in da bi ob pravilnem upoštevanju aktivnih časovnih razmejitev družba izkazovala izgubo v višini 1,341.690,00 EUR (listina B 24 v spisu) in kot je prezadolženost prepoznal izvedenec, vsi pa so po zatrjevanju pritožbe, razpolagali z aktualnimi finančnimi podatki iz leta 2008, pri čemer izdelava revizorjeva mnenja v avgustu 2008 in izvedenskega mnenja v letu 2017 v ničemer ne vpliva na oceno finančnega stanja v marcu 2009, bi to morala prepoznati tudi tožeča stranka, ki je enak strokovnjak ali celo večji za finančne posle kot sta revizor in izvedenec finančne stroke.