redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza - denarno povračilo - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Odpovednih razlogov ni mogoče širiti. V odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne obvlada informacijskega sistema SAP in zaradi navedenega med drugim ne pripravlja potrebnih analiz prodaje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni omogočila izobraževanja na področju tega informacijskega sistema in da je vedela, da tožnik tega znanja ni imel. Ugotovilo je, da so bila morebitna navodila pavšalna, saj tožena stranka ni opredelila, kateri sodelavci naj tožniku pri tem pomagajo, njegov novi nadrejeni pa tožniku ni ponudil svoje pomoči, prav tako pa ga tudi ni napotil na izobraževanje. Glede na to, da je tožnik delo opravljal v dislocirani enoti, ostali sodelavci pa na sedežu, kamor je tožnik prihajal le enkrat tedensko oziroma na štirinajst dni, je sodišče upravičeno zaključilo, da tožena stranka tožniku za uporabo informacijskega sistema SAP ni ponudila možnosti ustreznega usposabljanja in s tem ni izpolnila svoje dolžnosti iz drugega odstavka 170. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00013440
ZUTD člen 11, 115, 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1, 42, 44, 44/3.. ZPSto-2 člen 2, 41.. OZ člen 131, 131/1.
Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v ZUP, še manj v ZPP.
Po ustaljeni sodni praksi glede elementa protipravnost mora bitii ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Od sprejema novele ZDR-A dalje razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti predstavlja neizpolnjevanje pogojev, določenih v drugem predpisu, izdanem na podlagi zakona, sodišče prve stopnje pa je zavzelo pravilno stališče, da je kot takšna predpisa mogoče šteti tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in akt o sistemizaciji tožene stranke, ki sta za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI predpisovala oziroma, določala VI. stopnjo izobrazbe.
Izrecen dogovor v pogodbi o zaposlitvi o tem, da neizpolnitev obveznosti pridobitve ustrezne izobrazbe pomeni obstoj odpovednega razloga zaradi nesposobnosti, dokazuje, da je neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
sporazum o priznanju krivde - izločitev dokazov - listine, ki jih je potrebno izločiti iz spisov - zahteva za preiskavo
Po določbi petega odstavka 450.a člena ZKP se iz spisa izločijo vse listine, ki se nanašajo na postopek pogajanj brez sklenitve sporazuma. Določba o izločitvi tovrstnih listin je izrecna, nepogojna ter ni povezana z nikakršno vsebinsko presojo dokazov in tudi ne z vprašanjem, kdo je dal pobudo za pogajanja.
Povzemanje in sklicevanje na vsebino izločenih dokazov v obrazložitvi zahteve za preiskavo ni dopustno, saj lahko povzroči, da se sodišče seznani z vsebino izločenega dokaza. Čeprav pri zahtevi za preiskavo ne gre za dokaz, pa se s tovrstnim vnašanjem vsebine nedovoljenega dokaza v spis in seznanjanjem sodišča z njim povzroči, da izločitev nedovoljenih dokazov izgubi svoj učinek oziroma se na ta način zaobide tiste pravice obdolženca, katere so varovane z ekskluzijo.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2, 55/4, 59, 63.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - delo pri uporabniku - agencijski delavec - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu
Tudi za agencijske delavce velja, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema.
Tožnik je bil pri toženi stranki, ki je delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcu pri drugem delodajalcu, zaposlen na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka imela na podlagi 3. alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1 zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer začasno povečan obseg dela pri uporabniku.
V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.
Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
ZDR člen 11, 11/1, 42, 126, 127, 128, 137.. OZ člen 18.
plača - ustni dogovor - regres za letni dopust
Ob dejstvu, da tožena stranka s strani tožnika (pravočasno) zatrjevanega obračuna plače na podlagi urne postavke (na podlagi katere je bil tožnik upravičen do višje plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi), ni prerekala, je že iz tega razloga po temelju utemeljen tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači, nadomestila plače za čas izrabe letnega dopusta in prostih dni ter plačila za nadurno delo. Poleg tega pa je bistveno, da je tožena stranka tožniku plačo dejansko obračunavala in izplačevala ob upoštevanju ustne postavke, kar predstavlja, s konkludentnimi ravnanji izjavljeno voljo tožene stranke za sklenitev dogovora o višji plači od tiste, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00013217
ZUP člen 260, 260-2, 263.. ZPIZ-2 člen 11.
invalidnost - predlog za obnovo postopka
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, s katero mu je bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec, ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga iz 2. točke 260. člena ZUP. Torej ni izkazal, da je bila sporna odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se obstoj tega obnovitvenega razloga dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazal, saj predlogu za obnovo postopka ni predložil pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, niti se nanjo v predlogu za obnovo postopka ne sklicuje.
ZIZ člen 55, 55/1, 221. SPZ člen 66, 70. ZNP člen 112.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pravice solastnika nepremičnine - pravica solastnika do posesti - razdelitev solastne nepremičnine - izpolnitev naložene obveznosti - dopustni ugovori
Solastnik solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine drugega solastnika dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja solastnikov delež, iz katerega se je le ta dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti upniku kot drugemu solastniku.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 51, 51/1.
sodni izvedenec - nagrada za izvedensko delo - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - ocena zahtevnosti mnenja - prekoračitev roka
Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Brez podlage so tudi pritožbene trditve v smeri, da bo izvedenec za odpravo napak in pomanjkljivosti dobil plačilo še enkrat. Izvedenec je do dodatnega plačila za izvedensko mnenje upravičen le pod pogoji iz 51. člena Pravilnika, po katerem izvedencu dodatno plačilo pripada, kadar mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče še ni terjalo od njega.
V skladu s prvim odstavkom 48. člena Pravilnika je “merilo“ pri odmeri nagrade za študij spisa njegov obseg, ne le obseg tiste dokumentacije v spisu, ki se nanaša na področje izvedenčevega dela oziroma stroke.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00010724
ZVEtL-1 člen 13. ZNP člen 37.
postopek določitve pripadajočega zemljišča - etažna lastnina - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
Predpogodba, ki sta jo sklenila tožnik kot kupec in prva toženka kot prodajalka in solastnica nepremičnine do 3/8, ima naravo kupoprodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla glede toženkinega solastnega deleža do 3/8 nepremičnine parc. št. 13/2 k.o. X. Sklenjena predpogodba ima v delu prvotožničinega solastnega deleža do 3/8 vse elemente prodajne pogodbe, tudi del kupnine je bil že plačan. Nepremičnina je bila kupcu že izročena v posest. Prva toženka je glede na sklenjen dogovor v zvezi s solastniškim deležem do 3/8 ohranila še razpolagalno pravico.
Na podlagi sklenjene darilne pogodbe je tožniku omogočena pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki je bila tožniku kršena z vpisom lastninske pravice na drugo toženko.
Prva toženka je kljub prodaji nepremičnine tožniku z drugotoženko sklenila darilno pogodbo, s katero je isto nepremičnino izročila v last in posest z namenom, da bi preprečila tožniku uveljavitev pravic iz sklenjene prodajne predpogodbe.
materialno procesno vodstvo - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - preklic darilne pogodbe
Ker pa tožnik z razvezo zakonske zveze in z izvensodnim preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah na izviren način, temveč le terjatev za vračilo daril, tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah ni utemeljen. Zahtevku za ugotovitev lastninske pravice je mogoče ugoditi le, kadar so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon zahteva za pridobitev lastninske pravice (npr. v primeru originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali nastankom skupnega premoženja v zakonski zvezi). Trditvene podlage za takšen način pridobitve lastninske pravice pa tožnik ni podal, zato tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče ugoditi.
Materialno procesno vodstvo sodišča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka torej v tem postopku ni bilo potrebno in bi bilo odveč, saj je toženka že v postopku na prvi stopnji pravilno in obrazloženo opozorila, da tožnik z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice glede na tožbene trditve ne more uspeti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - trditveno in dokazno breme
Taksna obveznost nastane z vložitvijo pritožbe (18. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Obveznost plačila sodne takse za postopek o pritožbi ni odvisna od vprašanja, ali je pritožba utemeljena ali ne.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 92, 269. ZTLR člen 12, 28, 72, 72/3. ZUN člen 46. SZ člen 9. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 3.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - družbena lastnina s pravico uporabe - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - pravica do uporabe zemljišča - določitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - raba nepremičnine - dejanska posest - subjektivni (personalni) kriterij - lastniška in nelastniška posest - pripoznava tožbenega zahtevka - pogodba o priznanju lastninske pravice - odvzem stvari - odvzem nepremičnine iz posesti - lastninska tožba (rei vindicatio) - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - domneva dobre vere
Sodišče je pri odločitvi, ali predstavlja nepremičnina del funkcionalnega zemljišča k stanovanjem tožnikov, upoštevalo sedanjo in preteklo rabo nepremičnine, posest nepremičnine ter zavest in voljni element tožnikov.
hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/2. ZOdv člen 12, 12/1, 12/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - razlogi za zamudo - opravičeni razlogi za zamudo - zagovornik - pooblastilo za zastopanje - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila
Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.