ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26.
notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - pogojna terjatev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Nastanek oziroma zapadlost upnikove denarne terjatve je v konkretni zadevi vezan na dolžnikovo neizpolnjevanje obveznosti iz predpogodbe, kar pomeni, da je upnikova terjatev po svoji vsebini pravzaprav bodoča pogojna terjatev, saj se mora uresničiti pogoj - neizpolnjevanje v predpogodbi dogovorjenih pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do sklenitve glavne prodajne pogodbe. Nastop pogoja pa je treba v izvršilnem postopku dokazati na način iz 26. člena ZIZ, da ima notarski zapis za takšno terjatev lastnost izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 240, 240/3, 299, 299/5, 299a.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni stečajni postopek - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - namenska razlaga - sistematična razlaga - prijava izločitvenih pravic - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - primerna začasna odredba
Začasno odredbo po 240. členu ZFPPIPP je mogoče izdati le v predhodnem stečajnem postopku. To potrjujeta tako namenska kot sistematična razlaga te določbe. 240. člen ZFPPIPP je umeščen med določbe, ki urejajo postopek do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Že iz same vsebine besedila tretjega odstavka 240. člena ZFPPIPP izhaja, da je začasna odredba po 240. členu ZFPPIPP dovoljena le v predhodnem postopku ter da je namen te začasne odredbe, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval vse svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba, s katero naj bi se dolžniku prepovedala odtujitev ali obremenitev spornih nepremičnin, ne meri na zavarovanje upničine denarne terjatve za plačilo zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, saj prodajo preprečuje. Predlagana začasna odredba zato ni primerna za zavarovanje upničine denarne terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.
V kolikor je prodaja nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, že opravljena, začasna odredba v zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev izločitvene pravice ni več mogoča.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00012113
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (2010) člen 19, 19/1, 19/1-13, 19/3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. URS člen 28, 28/1.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - načelo zakonitosti - zdravstveni nadzor živil - prehrana - kakovost živil - promet z živili
Pri razlagi določbe 13. točke prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili je treba izhajati iz namena zakonodajalca; drugačna interpretacija pa bi izničila smisel zakonodaje o higieni živil in uradnega nadzora nad živili, to je varnega živila za potrošnike kot šibkejše stranke.
Glede na razlago materialnih in prekrškovnih določb v njihovi smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti ter soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin in pravne ureditve celote, je mogoče zaključiti, da je v 13. točki prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili sankcionirano ravnanje pravne osebe, če ne zagotavlja skladnosti z zahtevami iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe 852/2004/ES glede stalnega postopka ali postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, določenimi v (internih) navodilih pravne osebe.
Ker je bil predmet preizkusa izpodbijanega sklepa le pravilnost ugotovitve o prepozno vloženi pritožbi, pritožnik s pritožbeno trditvijo o plačilu sodne takse za pritožbo in nepravilnem sklepanju sodišča o umiku pritožbe zaradi neplačila sodne takse ne more uspeti, ker presoja pravilnosti sklepa presega domet pritožbenega preizkusa v obravnavani fazi postopka.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - trditveno in dokazno breme
Taksna obveznost nastane z vložitvijo pritožbe (18. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Obveznost plačila sodne takse za postopek o pritožbi ni odvisna od vprašanja, ali je pritožba utemeljena ali ne.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je mnenje komisije le procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije ni upravni akt, zoper katerega bi bilo dopustno posebno sodno varstvo. Pravilnost ugotovitev komisije pa je podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
Stranka mora konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Le v izjemnih primerih sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, dopušča omilitev te zahteve, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Če se je toženec skliceval na predlagano pričo, bi lahko (zlasti po odobritvi roka za podajo dodatnih navedb) navedel tudi, o katerih dejstvih bo izpovedovala. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec, s tem ko pravnorelevantnih dejstev kljub pozivu sodišča ni navedel, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Dokaza z zaslišanjem priče ob pomanjkljivi in pavšalni trditveni podlagi toženca sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ker je dokazni predlog obrazloženo in upravičeno zavrnjen, očitane procesne kršitve ni.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.
Ker tožeča stranka ni zmogla niti trditvenega niti dokaznega bremena o nasprotnem, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je pravilen dejanski in materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zato kreditna pogodba z dne 26. 3. 2009 le nadomestila stare kredite, stari krediti, ki jih je nadomestila sporna kreditna pogodba, so bili sicer že pred tem zavarovani z menicami, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavno pravico na prilivih in na bodočih terjatvah, toda zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičninah je tožeča stranka pridobila šele s pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 26. 3. 2009 ter z notarskim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 30. 3. 2009 in gre za ustanovitev novih zavarovanj, ki so tožeči stranki zagotovila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve, tako da se je položaj tožeče stranke kot upnice s pridobitvijo navedenega zavarovanja izboljšal, s tem pa je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, saj se domneva, da je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo to dejanje opravljeno (2. točka prvega odstavka 272. čl. ZFPPIPP) in sodišče zaključuje, da je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti (prva točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Pritožba sama potrdi, da so ji bili na razpolago vsi aktualni podatki o finančnem stanju tožene stranke v času sklepanja spornih poslov in tudi podatki, ki so bili nato povzeti v letno poročilo tožene stranke za leto 2008. Tako kot je revizor, ki je revidiral računovodske izkaze tožene stranke za leto 2008 prepoznal, da ti na izkazujejo resnične in poštene slike finančnega stanja gospodarske družbe na dan 31. 12. 2008 in da bi ob pravilnem upoštevanju aktivnih časovnih razmejitev družba izkazovala izgubo v višini 1,341.690,00 EUR (listina B 24 v spisu) in kot je prezadolženost prepoznal izvedenec, vsi pa so po zatrjevanju pritožbe, razpolagali z aktualnimi finančnimi podatki iz leta 2008, pri čemer izdelava revizorjeva mnenja v avgustu 2008 in izvedenskega mnenja v letu 2017 v ničemer ne vpliva na oceno finančnega stanja v marcu 2009, bi to morala prepoznati tudi tožeča stranka, ki je enak strokovnjak ali celo večji za finančne posle kot sta revizor in izvedenec finančne stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00011555
ZDen člen 51, 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2, 214, 243, 254, 254/3, 286. OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200. ZOdvT člen 12.
odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi - zavezanec za plačilo - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen ugovor - kasneje podan pobotni ugovor - neupravičena pridobitev - prepozno navajanje dejstev - bistvena kršitev določb postopka - priznana dejstva - stroški - povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb
Toženka, ki je bila na podlagi denacionalizacijske odločbe zavezanka za vrnitev nepremičnin v naravi, je po utrjeni sodni praksi tudi zavezanka za plačilo odmene po 72. členu ZDen.
Pravilno je stališče sodbe o neobstoju v pobot uveljavljene terjatve, ker je toženka prepozno navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala pobotni ugovor.
materialno procesno vodstvo - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - preklic darilne pogodbe
Ker pa tožnik z razvezo zakonske zveze in z izvensodnim preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah na izviren način, temveč le terjatev za vračilo daril, tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah ni utemeljen. Zahtevku za ugotovitev lastninske pravice je mogoče ugoditi le, kadar so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon zahteva za pridobitev lastninske pravice (npr. v primeru originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali nastankom skupnega premoženja v zakonski zvezi). Trditvene podlage za takšen način pridobitve lastninske pravice pa tožnik ni podal, zato tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče ugoditi.
Materialno procesno vodstvo sodišča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka torej v tem postopku ni bilo potrebno in bi bilo odveč, saj je toženka že v postopku na prvi stopnji pravilno in obrazloženo opozorila, da tožnik z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice glede na tožbene trditve ne more uspeti.
Predpogodba, ki sta jo sklenila tožnik kot kupec in prva toženka kot prodajalka in solastnica nepremičnine do 3/8, ima naravo kupoprodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla glede toženkinega solastnega deleža do 3/8 nepremičnine parc. št. 13/2 k.o. X. Sklenjena predpogodba ima v delu prvotožničinega solastnega deleža do 3/8 vse elemente prodajne pogodbe, tudi del kupnine je bil že plačan. Nepremičnina je bila kupcu že izročena v posest. Prva toženka je glede na sklenjen dogovor v zvezi s solastniškim deležem do 3/8 ohranila še razpolagalno pravico.
Na podlagi sklenjene darilne pogodbe je tožniku omogočena pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki je bila tožniku kršena z vpisom lastninske pravice na drugo toženko.
Prva toženka je kljub prodaji nepremičnine tožniku z drugotoženko sklenila darilno pogodbo, s katero je isto nepremičnino izročila v last in posest z namenom, da bi preprečila tožniku uveljavitev pravic iz sklenjene prodajne predpogodbe.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravdna stranka lahko predlaga nadaljevanje postopka že pred pretekom trimesečnega zakonskega roka. Drugi odstavek 210. člena ZPP določa (le), da preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. Iz te določbe ne izhaja, da pravdna stranka pred tem časovnim obdobjem ne sme predlagati nadaljevanja postopka, kot je to določal prejšnji ZPP-76.
hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Denarno povračilo namesto reintegracije po 118. členu ZDR-1, prisojeno v višini 10.404,48 EUR, je bilo odmerjeno v višini tožničinih 12 plač. Ne drži pritožbena navedba, da je denarno povračilo odmerjeno v previsoki višini, prav tako sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s sodno prakso, po kateri sta za odmero denarnega povračila ključni predvsem dve okoliščini iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - trajanje zaposlitve ter zaposljivost oziroma možnost za novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo tožničino 24-letno delo pri toženi stranki oziroma njenem predniku ter okoliščino, da je starejša delavka, ki je zaradi III. kategorije invalidnosti še težje zaposljiva. Pritožbeno sodišče poleg tožničine dolgoletne zaposlitve izpostavlja tudi okoliščino, da je pri odmeri denarnega povračila, ki ga prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omejuje na največ 18 mesečnih plač delavca, relevantna tudi višina delavčeve plače, ta pa je bila v tožničinem primeru sorazmerno nizka - zgolj v višini 867,04 EUR bruto, zato 12-kratnik plače v tej višini ne pomeni previsokega denarnega povračila.
KPJS člen 38, 38/5.. ZSPJS člen 49b.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 79.
delovno mesto - prevedba - zdravnik - dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja - dodatki za manj ugodne pogoje dela
Glede vprašanja, ali je bilo tožnikovo delo v območju ionizirajočega sevanja (IOS) ob prevedbi upoštevano in vključeno v osnovno plačo tožnikovega delovnega mesta, se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na ZSPJS, in sicer na člen 49 b), nepravilno oz. nepopolno pa je sklicevanje na KPZZ, konkretno na 1., 2. in 3. člen Aneksa h KPZZ in na 70. člen te KPZZ, saj ta določila ne obravnavajo dodatka za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, konkretno dodatka zaradi izpostavljenosti IOS. Je pa v 49.b členu ZSPJ določeno, da se za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo, upoštevajo dodatki, in sicer v plačni skupini E (delovna mesta na področju zdravstva) konkretno dodatki, predpisani v KPDZS, med njimi tudi dodatek za ionizirajoče sevanje iz 79. člena te kolektivne pogodbe. To pa nadalje pomeni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil vtoževani dodatek za manj ugodne delovne pogoje z Aneksom k pogodbi o zaposlitvi upoštevan pri določitvi tožnikove osnovne plače in da do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010763
ZJN-2 člen 29, 29/6. ZPP člen 7, 212.
javno naročanje - postopek javnega naročila - postopek s pogajanji brez predhodne objave - nepopolni razlogi - dokazno breme - zastaranje - nepredvidljive okoliščine
V skladu s sodno prakso Sodišča EU in slovenskih sodišč sta se oblikovali dve pravili, ki ju je treba upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo tak postopek, je treba razlagati restriktivno; dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki opravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se nanje sklicuje, torej na naročniku (tu toženi stranki).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011241
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 108, 137, 137/1. OZ člen 168, 168/3, 190, 239.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - odškodninska terjatev - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - nastanek škode - izgubljeni dobiček - pomanjkljiva trditvena podlaga - sklepčnost zahtevka - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev predloga za izvršbo - individualizacija terjatve - identifikacija tožbenega zahtevka - bistvene sestavine tožbe - odpoved in preklic pooblastila - naznanitev preklica ali odpovedi pooblastila sodišču
Postopek v konkretnem primeru se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, takšen predlog pa se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ker predlog za izvršbo ne vsebuje vseh obveznih sestavin tožbe v pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje s pozivom tožeči stranki, da predlog popravi oziroma dopolni z individualizacijo terjatve, ravnalo pravilno. Identifikacija zahtevka z navedbo vseh pravotvornih dejstev namreč predstavlja bistveno sestavino tožbe, da je ta sposobna za obravnavo, hkrati pa šele ustrezno individualizirana terjatev nasprotni stranki omogoča, da se v postopku učinkovito brani.
Procesni učinek odpovedi pooblastila postopkovna pravila navezujejo na trenutek naznanitve sodišču.
Za obstoj (poslovne) odškodninske odgovrnosti morajo biti skupno izpolnjeni štirje elementi: protipravno ravnanje, odgovornost za nastalo škodo, pravno priznana škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Kadar ni izpolnjen samo eden izmed njih, odškodninska odgovornost ni podana. Da bo stranka s tovrstnim zahtevkom uspela mora torej zatrjevati (in dokazati) vse štiri elemente in če ji to ne uspe, je njen zahtevek nesklepčen ter ga je potrebno zavrniti.
Izgubljeni dobiček predstavlja preprečitev povečanja premoženja, pri njegovi oceni pa se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Opredeli se kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 140, 140/2, 143. URS člen 22, 23.
začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - prebivališče toženca - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje vabila na dejanski naslov - ugotavljanje dejanskega prebivališča - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - opravljanje procesnih dejanj - pravica do udeležbe v postopku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjavljanja pred sodiščem - pravica do kontradiktornosti
Pred postavitvijo začasnega zastopnika sodišče ni opravilo vseh potrebnih procesnih dejanj, na podlagi katerih bi lahko pridobilo podatke o bivališču toženca in mu na ta način omogočilo sodelovanje v postopku. Sodišče bi moralo sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca pred upravnim organom, še posebej iz razloga, ker je ugotovilo, da je bil zaposlen v družbi s sedežem v Ljubljani.
Sodišče mora odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, utemeljiti s tehtanjem med pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in pravico do izjavljanja.
Ko gre za položaj z neznanim prebivališčem, se sodišče pri postavitvi začasnega zastopnika ne sme zadovoljiti že z okoliščino, da tožbe ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom "neznan" ali "odseljen".
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - plačilo obrokov leasinga - vrednost vozila - dokazovanje - izvedenec
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica povzetim toženčevim pravno relevantnim navedbam ni konkretizirano ter obrazloženo ugovarjala in tudi ni ponudila dokazov, ki bi ovrgli toženčeve trditve, češ da si ni prizadevala za čim hitrejšo prodajo po najvišji možni ceni, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko od toženčevih obveznostih ni odštelo zneska 3.000,00 EUR, ki naj bi ga tožnica dosegla s prodajo vozila, ampak znesek realne tržne vrednosti vozila, ki ga je izračunal izvedenec. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča iz istih razlogov pri izračunu toženčevih preostalih obveznosti po odpovedani pogodbi o finančnem leasingu treba slediti tudi toženčevim prizadejanjem za upoštevanje tržne vrednosti spornega vozila iz leta 2008, ki znaša 10.900,00 EUR, in ne tiste iz leta 2009 v višini 9.200,00 EUR, kot je to, po prepričanju pritožbenega sodišča, zmotno storilo sodišče prve stopnje.
ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/2. ZOdv člen 12, 12/1, 12/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - razlogi za zamudo - opravičeni razlogi za zamudo - zagovornik - pooblastilo za zastopanje - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila
Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.