Storilec mora predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz-1, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže.
Ko se upravitelj izjavlja o prijavljenih terjatvah in ločitvenih pravicah, mora skladno s 6. in 7. točko četrtega odstavka 61. člena v zvezi s 303. členom ZFPPIPP določno navesti, za kateri del terjatve prereka ločitveno pravico ter opisati dejstva, iz katerih izhaja, da prerekana ločitvena pravica ne obstaja. Iz izjave upraviteljice pa ne izhaja, katere so terjatve v znesku 4.686,72 EUR, ki jim je prerekala status zavarovane terjatve. V izpodbijanem sklepu pa je izostala tudi odločitev sodišča o napotitvi na drug postopek zaradi uveljavljanja obstoja ali neobstoja ločitvene pravice, prav tako pa ni jasna njena opredelitev do terjatve v znesku 15.010,54 EUR.
pooblastitev manjšinskega delničarja za sklic skupščine - dnevni red skupščine
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlagatelj skladno z določbo tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 pogoje za sodno uveljavitev pooblastila za sklic skupščine delniške družbe izpolnil s tem, ko je na poslovodstvo nasprotne udeleženke dne 16. 6. 2017 naslovil pisno zahtevo za sklic skupščine, v njej pa v pisni obliki navedel dnevni red in predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča (na kar se poslovodstvo ni odzvalo in skupščine ni sklicalo). To pa kljub temu, da je v predlogu, ki ga je naslovil na sodišče prve stopnje eno točko dnevnega reda umaknil. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da predlagateljica v zahtevi, ki jo je predložila sodišču dne 22. 12. 2017, ne bi smela umakniti posamezne - v pozivu z dne 16. 6. 2017 sicer zapisane - točke dnevnega reda.
Izkaz nastanka škode ne more biti pogoj za podajo pisne zahteve za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 oziroma za sodno pridobitev pooblastila manjšinskih delničarjev za sklic skupščine iz četrtega odstavka 295. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00011073
ZPP člen 11. ZIZ člen 15, 24. ZST-1 člen 34, 34/4. URS člen 23.
vlaganje pravnih sredstev - zloraba procesnih pravic in sodnega varstva - denarna kazen zaradi zlorabe pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Dolžnik ne uveljavlja pravnih sredstev z namenom, ker bi nasprotoval vsebinski odločitvi sodišča prve stopnje, temveč vlaga vloge zato, da podaljšuje postopek oziroma ga zavlačuje in odlaga ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zato cilj dolžnika ob vložitvi pravnih sredstev ni zgolj uresničitev dolžnikove ustavne pravice do sodnega varstva, temveč na vztrajanju pri napačnih stališčih, da postopek nima materialnopravne podlage in da dolžnik v postopku ne more nastopati na pasivni strani, pri čemer za te trditve ne navaja nobenih upravičenih razlogov. Dolžnikov cilj ob vlaganju pravnih sredstev tako ni zgolj ugotovitev utemeljenosti njegovih zahtevkov, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in na ta način poseganje v pravico upnika, ki ima pravico do poplačila. Zato dolžnik zlorablja institut vlaganja pravnih sredstev, denarna kazen zaradi zlorabe pravic pa je upravičena.
OZ člen 190, 190/1, 191, 197. ZD člen 142, 142/1. SPZ člen 95, 96.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - domska oskrba - pravna podlaga - stroški obnove nepremičnine - obogatitveni princip - materialno procesno vodstvo - plačilo stroškov elektrike - plačilo stroškov upravljanja - verzijski zahtevek
Tožnik ima prav, da mora sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen (pravilo iura novit curia), zato bi moralo, ko je ugotovilo, da pravni temelj za izpolnitveno ravnanje ni obstajal, uporabiti določbo prvega odstavka 190. člena OZ, v povezavi s prvim odstavkom 142. člena ZD.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/2. ZOdv člen 12, 12/1, 12/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - zamuda roka za napoved pritožbe zoper sodbo - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - razlogi za zamudo - opravičeni razlogi za zamudo - zagovornik - pooblastilo za zastopanje - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila
Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.
KPJS člen 38, 38/5.. ZSPJS člen 49b.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 79.
delovno mesto - prevedba - zdravnik - dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja - dodatki za manj ugodne pogoje dela
Glede vprašanja, ali je bilo tožnikovo delo v območju ionizirajočega sevanja (IOS) ob prevedbi upoštevano in vključeno v osnovno plačo tožnikovega delovnega mesta, se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na ZSPJS, in sicer na člen 49 b), nepravilno oz. nepopolno pa je sklicevanje na KPZZ, konkretno na 1., 2. in 3. člen Aneksa h KPZZ in na 70. člen te KPZZ, saj ta določila ne obravnavajo dodatka za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, konkretno dodatka zaradi izpostavljenosti IOS. Je pa v 49.b členu ZSPJ določeno, da se za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo, upoštevajo dodatki, in sicer v plačni skupini E (delovna mesta na področju zdravstva) konkretno dodatki, predpisani v KPDZS, med njimi tudi dodatek za ionizirajoče sevanje iz 79. člena te kolektivne pogodbe. To pa nadalje pomeni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil vtoževani dodatek za manj ugodne delovne pogoje z Aneksom k pogodbi o zaposlitvi upoštevan pri določitvi tožnikove osnovne plače in da do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen.
Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je bil toženec odsoten do 12. 3. 2017 oziroma 13. 3. 2017 ter da tožbe dne 24. 2. 2017 ni prejel, ne vpliva na zaključek o pravilnosti vročitve tožbe v odgovor. Pritožbeno namreč ni sporno, da je bilo pisanje po poteku roka za dvig puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke dne 27. 2. 2017. Glede na navedeno pritožbene trditve, da tožena stranka zaradi odsotnosti o poštni pošiljki ni bila obveščena, na presojo pravilnosti vročitve ne morejo vplivati, saj se je tožena stranka imela možnost s tožbo seznaniti, ker ji je bila puščena v hišnem nabiralniku. Pritožbeno sodišče zato glede na zgoraj navedeno in dejstvo, da je bilo obvestilo o prispelem pisanju puščeno v hišnem predalčniku dne 9. 2. 2017, sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP s fikcijo vročitve na dan 24. 2. 2017.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravdna stranka lahko predlaga nadaljevanje postopka že pred pretekom trimesečnega zakonskega roka. Drugi odstavek 210. člena ZPP določa (le), da preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. Iz te določbe ne izhaja, da pravdna stranka pred tem časovnim obdobjem ne sme predlagati nadaljevanja postopka, kot je to določal prejšnji ZPP-76.
ZIZ člen 55, 55/1, 221. SPZ člen 66, 70. ZNP člen 112.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pravice solastnika nepremičnine - pravica solastnika do posesti - razdelitev solastne nepremičnine - izpolnitev naložene obveznosti - dopustni ugovori
Solastnik solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine drugega solastnika dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja solastnikov delež, iz katerega se je le ta dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti upniku kot drugemu solastniku.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00010724
ZVEtL-1 člen 13. ZNP člen 37.
postopek določitve pripadajočega zemljišča - etažna lastnina - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
Predpogodba, ki sta jo sklenila tožnik kot kupec in prva toženka kot prodajalka in solastnica nepremičnine do 3/8, ima naravo kupoprodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla glede toženkinega solastnega deleža do 3/8 nepremičnine parc. št. 13/2 k.o. X. Sklenjena predpogodba ima v delu prvotožničinega solastnega deleža do 3/8 vse elemente prodajne pogodbe, tudi del kupnine je bil že plačan. Nepremičnina je bila kupcu že izročena v posest. Prva toženka je glede na sklenjen dogovor v zvezi s solastniškim deležem do 3/8 ohranila še razpolagalno pravico.
Na podlagi sklenjene darilne pogodbe je tožniku omogočena pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki je bila tožniku kršena z vpisom lastninske pravice na drugo toženko.
Prva toženka je kljub prodaji nepremičnine tožniku z drugotoženko sklenila darilno pogodbo, s katero je isto nepremičnino izročila v last in posest z namenom, da bi preprečila tožniku uveljavitev pravic iz sklenjene prodajne predpogodbe.
materialno procesno vodstvo - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - preklic darilne pogodbe
Ker pa tožnik z razvezo zakonske zveze in z izvensodnim preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah na izviren način, temveč le terjatev za vračilo daril, tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah ni utemeljen. Zahtevku za ugotovitev lastninske pravice je mogoče ugoditi le, kadar so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon zahteva za pridobitev lastninske pravice (npr. v primeru originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali nastankom skupnega premoženja v zakonski zvezi). Trditvene podlage za takšen način pridobitve lastninske pravice pa tožnik ni podal, zato tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče ugoditi.
Materialno procesno vodstvo sodišča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka torej v tem postopku ni bilo potrebno in bi bilo odveč, saj je toženka že v postopku na prvi stopnji pravilno in obrazloženo opozorila, da tožnik z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice glede na tožbene trditve ne more uspeti.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest nepremičnine - dobroverni pridobitelj - odvetniški stroški - začetek postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Glede na obstoječe pravne naslove za posest sporne nepremičnine ter trajajoče mirno in dobroverno izvrševanje posesti je bilo zahtevku na ugotovitev lastninske pravice pravilno ugodeno. Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določila takrat veljavnega ODZ in ZTLR o priposestvovanju, saj se je dvajsetletna priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo SPZ.
URS člen 23. ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/1, 35/2.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Dejstvo, da je oškodovančeva hčerka zaposlena kot policistka na prekrškovnem organu, ni okoliščina, ki objektivno ne zagotavlja nepristranskega (poštenega) sojenja sodišča.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je mnenje komisije le procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu. Mnenje komisije ni upravni akt, zoper katerega bi bilo dopustno posebno sodno varstvo. Pravilnost ugotovitev komisije pa je podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
Stranka mora konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Le v izjemnih primerih sodna praksa, na katero se sklicuje tudi pritožnik, dopušča omilitev te zahteve, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Če se je toženec skliceval na predlagano pričo, bi lahko (zlasti po odobritvi roka za podajo dodatnih navedb) navedel tudi, o katerih dejstvih bo izpovedovala. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec, s tem ko pravnorelevantnih dejstev kljub pozivu sodišča ni navedel, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Dokaza z zaslišanjem priče ob pomanjkljivi in pavšalni trditveni podlagi toženca sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ker je dokazni predlog obrazloženo in upravičeno zavrnjen, očitane procesne kršitve ni.
ZDR-1 člen 34, 35, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDSS-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Dokazano je, da je bil tožnik spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ker je imel v času preizkusa 0,58 mg alkohola na liter izdihanega zraka, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo ni sprejelo dokaznega sklepa glede dokaznih predlogov - spornih listin, ki jih je tožnica priložila k pripravljalni vlogi, toženki pa sta ugovarjali prekluzijo. Dopustno je, da se dokazni sklep z naroka za glavno obravnavo (287. člen ZPP) v sodbi dopolni. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, katere dokaze je izvedlo, s čimer je smiselno zavrnilo tudi navedeni ugovor toženk. Sicer pa se na sporne listine pri oblikovanju dokazne ocene niti ni posebej sklicevalo. Dejstvo, da dokaznega sklepa o dopustitvi izvedbe navedenih listinskih dokazov ni sprejelo do konca glavne obravnave, ne vpliva na zakonitost sodbe.