Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 30, 30/1. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 102, 102/7.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnitev zahtevka - upravičenost izdatkov - poseganje v pridobljene pravice - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, po katerem upravičenec z odločbo o pravici do koriščenja sredstev iz naslova ukrepov LEADER za vodenje lokalne akcijske skupine (LAS) ni pridobil nobene materialne pravice.
URS člen 155, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZV-1 člen 199b, 199b/4, 199b/5, 199b/6, 199b/6-1, 199b/6-3, 199b/7, 199e, 199e/1, 199e/2, 199e/5.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - retroaktivna veljavnost zakona - retroaktivna veljavnost novele zakona - poseganje v pridobljene pravice - postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka, 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka, 1. stavka 2. odstavka in 5. odstavka 199.e člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
izločitev višjega sodnika - zahteva za izločitev - izločitveni razlog
To, da odločitev sodišča druge stopnje, pri kateri so sodelovale višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, za tožnico ni bila ugodna, ne pomeni, da so bile te sodnice pristranske. Dvom v nepristranskost sodnikov ni podan sam po sebi že tedaj, ko sodišče v posamezni zadevi zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje, zmotno uporabi materialno pravo in stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če se senat v konkretni zadevi ni opredelil do posameznih pritožbenih navedb, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki se obravnava v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo in ne v okviru inštituta izločitve sodnika. Tudi okoliščina, da je bilo višji sodnici dodeljenih več zadev iste toženke, ne pomeni utemeljenega razloga za izločitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Sodišče druge stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da se za ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje tudi zaposlitev, za katero se zahteva ista stopnja in vrsta izobrazbo, kot jo delavec dejansko ima. To stališče je v izrecnem nasprotju z jasno definicijo iz točke 3.2. Programa oziroma določbo petega odstavka 91. člena ZDR-1 in v nasprotju s tem povezano sodno prakso. Zakon delodajalcu ne nalaga obveznosti, da delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudi drugo (bodisi ustrezno bodisi neustrezno) zaposlitev. Na podlagi Programa je bila tožena stranka dolžna presežnemu delavcu ponuditi zgolj ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1, ne pa tudi neustrezne.
Objektivna nepristranskost pristojnega sodišča bi lahko bila ogrožena, če bi to sodišče odločalo o pravilnosti obračuna plače sodnika, ki je funkcijo opravljal pri tem sodišču.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Prva toženka ni zadostila formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. V predlogu za dopustitev revizije ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, niti okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, o katerih naj odloči vrhovno sodišče. Prav tako ni obrazložila, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito, ni izkazala obstoja sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitve sodišča druge stopnje odstopala, niti neenotnosti sodne prakse. Prva toženka v predlogu za dopustitev revizije izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in uveljavlja revizijske razloga. Uveljavljanje revizijskih razlogov pa samo po sebi ne zadošča za dopustitev revizije.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Ker se je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Iz tega razloga je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vojska - misija - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zavzelo stališče, da je dovolj, da je tožnik navedel: "Tiste dni, ko nisem imel operativnih nalog, torej tiste dni, ki so bili načrtovani kot dnevi tedenskega počitka, sem se med drugim moral udeleževati sestankov in opraviti priprave za delo naslednjega dne"?
- Ali sta sodišči storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP?
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo glede stališča, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen, ker je izvajal priprave za naloge za naslednji dan?
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo glede stališča, da udeležba na sestankih pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka?
dopuščena revizija - nepravdni postopek - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zavrženje predloga - zavrnitev predloga - sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, 350. člena ZPP in 360. člena ZPP, s tem, ko je sodišče prve stopnje predlog zavrglo, Višje sodišče pa je sicer ugotovilo, da odločitev o zavrženju predloga ni pravilna, in da bi moralo sodišče predlog meritorno obravnavati, vendar je izpodbijani sklep kljub temu potrdilo in samo navedlo razloge, ki bi narekovali zavrnitev predloga, z obrazložitvijo, da je zavrženje predloga za predlagateljico bolj ugodna odločitev kot zavrnitev predloga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz pobude SVZ Hrastovec je razvidno, da je udeleženec že dlje časa nastanjen v tem zavodu in da se njegovo duševno zdravje poslabšuje. V Ljubljani ima prijavljeno zgolj zakonsko prebivališče, druga navezna okoliščina z Ljubljano pa ne obstaja. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
ZPP člen 185, 185/7, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga - revizija zoper sklep o spremembi tožbe - dovoljenost revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
Odločitev o dovolitvi predlagane spremembe tožbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, ampak bo v nadaljevanju sodišče odločilo o vsebini tožbe, katere spremembo je dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038253
ZZZDR člen 84. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - razmerja med zakoncema - vrnitev darila - tožba na vrnitev darila - procesni pogoji - razveza zakonske zveze - zavrnitev zahtevka - zavrženje zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je razveza zakonske zveze pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema,
- ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo (in ne zavrglo) zahtevek, zakrivilo bistveno kršitev določb postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih
Ena odločitev enega senata višjega sodišča (oziroma treh sodnikov) sama po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega višjega sodišča oziroma vseh sodnikov, ki bodo (lahko) odločali o dedičevi pritožbi.
ZPP člen 318, 318/1-4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - negatorna tožba - lastninska pravica na nepremičnini - dokaz o lastništvu - zemljiškoknjižni izpisek - nasprotje med trditvami in dokazi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v primeru, ko tožeča stranka zatrjuje, da je lastnica nepremičnine, iz tožbi priloženega zemljiškoknjižnega izpiska pa izhaja, da je zemljiškoknjižni lastnik tretja oseba, izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje predloga
Izpodbijani sklep o stroških ni sklep, s katerim se je postopek zaradi sprejema na zdravljenje v nadzorovani obravnavi pravnomočno končal, revizija zoper tak sklep ni dovoljena, zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - majhno sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - sodniški pomočnik - okoliščine konkretnega primera
Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinski postopek - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - kraj zapuščine
Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Radovljici, ker je glede na ugotovljene okoliščine očitno, da se bo postopek tam laže opravil.
Dokazni predlog za izvedbo rekonstrukcije, glede na dokaze, ki jih je sodišče izvedlo, ni le nepotreben, temveč tudi neprimeren za ugotavljanje odločilnih dejstev. Sodišče je namreč v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovilo, da je bilo gibanje oškodovanca in obsojenca na terasi gostinskega lokala izrazito dinamično, da sta se torej med pretepom premikala po različnih delih terase, zato izvedba dokaza z rekonstrukcijo ne bi mogla dati natančnejših odgovorov v zvezi s potekom dogajanja in natančnim mestom, kjer je obsojenec zabodel oškodovanca.
Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine je storjeno, ko je v listini potrjena lažna navedba, ki ima pomen za pravna razmerja, zato služi listina za dokaz v pravnem prometu. Namen določbe je v varstvu zaupanja v dokazno vrednost in resničnost vsebine javnih listin, ki jih izdajajo pristojni organi ali notarji. Neutemeljen je zato očitek vložnikov, da izrek sodbe ni konkretiziran z navedbo, v kolikšnem znesku je bilo posojilo dejansko dano, zaradi česar ni mogoče ugotoviti zneska oškodovanja. Zakonski znak tega kaznivega dejanja namreč ni oškodovanje upnikov in morebitno njihovo dejansko oškodovanje za obstoj tega kaznivega dejanja sploh ni relevantno.