KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056011
KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2, 176, 176/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 498, 498/3.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - mlajši mladoletnik - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - posest in posredovanje pornografskega gradiva - obrazloženost sodne odločbe
Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje je namreč povsem jasno razbrati, da je z izpodbijanim sklepom bil odvzet predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bil mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, storjeno, in da ni bil odvzet mladoletniku. Navedeno je tudi, da je na predmetu mladoletnik hranil pornografsko gradivo in da odvzem predmeta terjajo razlogi morale. S takšno razlago je zadoščeno pogoju, ki ga zakon zahteva za odvzem predmetov naknadno, s posebnim sklepom po tretjem odstavku 498. člena ZKP, po katerem sodišče odvzame predmete iz prvega odstavka tega člena, če gre za takšen predmet, da je podana nevarnost, da bo ponovno uporabljen za kaznivo dejanje oziroma da razlogi splošne varnosti ali morale zahtevajo, da se odvzame.
konec izvršilnega postopka - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ je določeno, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom, je mogoče vložiti ugovor le iz razlogov, ki se nanašajo na dovolitev izvršbe z novim sredstvom ali predmetom.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - krivda stranke
Ne zahteva se dolžnikova krivda, dovolj je, da gre za njegovo delovanje na premoženjskem področju, ki ima v praksi negativen vpliv na uveljavitev terjatve. Dokazovanje notranjega vzgiba nasprotne stranke, zaradi katerega se je odločil za določeno ravnanje, je za predlagatelja začasne odredbe preveliko breme.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo
Pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje, sodna taksa v znesku 409,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 1.227,00 EUR.
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi. Tudi pri odločanju o stroških je to načelo varovano šele v pritožbeni fazi. ZIZ namreč ne predpisuje, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče o stroškovnem zahtevku. Prav tako sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.1 Pravica do izjave o stroškovnem zahtevku in opredelitev do odločitve o stroškovnem zahtevku je nasprotni stranki omogočena v pravnem sredstvu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056643
OZ člen 198, 190, 193. SPZ člen 66. ZPP člen 226, 226/4.
solastnina - razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - dejanska uporaba nepremičnine - preprečitev uporabe nepremičnine - pisni poziv - izročitev ključev - sklenitev pogodbe - izključna posest - uporaba nepremičnine - predložitev dokazov - obsežna listinska dokumentacija - poziv sodišča - navedbe, bistvene za odločitev - višina nadomestila (uporabnine) - višina najemnine - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - trenutek nastopa nepoštenosti
Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da je imel toženec izključno posest nepremičnin do izročitve ključev. Ne glede na to, da je dejansko uporabljal le del prostorov v hiši, je ugotovitev pravilna. Dokler je s ključi razpolagal le toženec, tožnica ni imela dostopa v hišo.
Presoja o tem, ali naj naloži stranki, da poda povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženih listin, kadar so te obsežne, je pri sodišču, da bi presoja sodišča toženca prikrajšala v izvrševanju procesnih pravic, pa ni izkazano.
Odločitev o utemeljenosti zahtevka temelji na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi. Po 198. členu OZ lahko imetnik v primeru, če je nekdo njegovo stvar uporabil v svojo korist, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. V povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost dosežene koristi, mora biti uporaba tuje stvari brez pravnega temelja, korist pa v vzročni zvezi s tem ravnanjem. Ker sta pravdni stranki solastnika, je v presojo, ali je bil toženec obogaten brez pravnega temelja, sodišče pravilno vključilo določbo prvega odstavka 66. člena SPZ, po kateri ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Sočasno izvrševanje lastninskih upravičenj terja namreč dogovarjanje in usklajevanje. Zaključek, da eden od solastnikov uporablja stvar brez pravnega temelja, mora zato temeljiti na ovrednotenju ravnanj solastnika, ki uporablja stvar, in prizadevanj drugega solastnika, da bi dosegel izvrševanje lastninskih upravičenj sorazmerno svojemu solastninskemu deležu, v luči temeljnih načel vestnosti in poštenja, mirnega reševanja sporov in izravnalne pravičnosti.
Okoliščina, da je toženec uporabljal le določen del prostorov, je spričo dejstva, da je prekinil proces dogovarjanja in da ni izročil ključev, nepomembna. Četudi je uporabljal te prostore kot svoje stanovanje že pred nastankom solastninske skupnosti, je bil dolžan sodelovati v dogovarjanju o ureditvi na novo nastalega solastninskega položaja. Podobno velja za različne poglede solastnikov o načinu izvrševanja solastninskih upravičenj in nabor možnosti za ureditev razmerja, pogojen z lastnostmi stvari (možnost delitve v naravi, obseg prilagoditev, potrebnih za ustvaritev dveh ločenih bivalnih enot ipd.).
Ker za upravičenost do nadomestila ni pomembno, ali bi tožnik solastno nepremičnino oddajal v najem, tudi ni pomembno, ali je bila nepremičnina deljiva in ali bi bilo mogoče oddati polovico prostorov.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
plačilo opravljene storitve - dolžnost etažnih lastnikov - način odločanja etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - redno upravljanje stvari - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - sanacija objekta - soglasje etažnih lastnikov za poseg - spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov (prvi odstavek 34. člena SZ-1). Zakonske skladnosti njenega ravnanja ne omaja dejstvo, da je šlo v bistvu za potrditev sklepa nadzornega odbora, saj je bila navedena listina (odločitev nadzornega odbora) v odnosu do etažnih lastnikov kljub temu zgolj predlog sklepa (glasovanje „za“ ali „proti“). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep sprejet z več kot polovico solastniških deležev.
Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe (ki spadajo med posle rednega upravljanja) po SZ-1 so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se med drugim štejejo dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Nesporno je, da je bil sporni zid zgrajen z namenom zaščite pred poplavami, ker je bila stavba pred tem že poplavljena. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je zid postavljen na tujem zemljišču. V 13. točki obrazložitve je pojasnilo, da se v tem postopku ne odloča o lastništvu parapetnega zidu, temveč o tem, ali so stroške njegove postavitve in ostale investicije v sklopu protipoplavne zaščite dolžni nositi etažni lastniki stavbe, za potrebe katere je bil zid zgrajen.
nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Če gre za postopek, ki izvira iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, pa mora toženec (dolžnik v izvršilnem postopku), če je to glede na podatke v predlogu za izvršbo možno, ugovor krajevne pristojnosti podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka (tedaj upnik) kot podlago izrecno navedla "pogodbo o vodenju transakcijskega računa št. 001" (na tretji strani predloga), toženec pa je že ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da ima z upnikom sklenjeni dve pogodbi o vodenju transakcijskega računa – osebni račun in poslovni račun, pri čemer je za oba računa navedel tudi številki. Tožencu je bilo torej jasno, iz katerega pravnega razmerja s tožečo stranko naj bi izhajala vtoževana terjatev in bi ugovor krajevne pristojnosti lahko podal že v ugovoru.
Razen tega je sodišče, ko je odločalo o toženčevem (tedaj dolžnik) ugovoru, že odločilo o krajevni pristojnosti sodišča. Zoper sklep se pravdni stranki nista pritožili in je odločitev sodišča, ki vsebuje tudi odločitev o krajevni pristojnosti sodišča, pravnomočna, zato veže stranki (in sodišče, razen če so podani pogoji za sprožitev spora o pristojnosti).
Zgolj pisna pomota pri navedbi opravilne številke in opisa zadeve v glavi stroškovnika ne pomeni nujno, da je stroškovnik napačen, za kar se neutemeljeno zavzema predlagatelj v pritožbi. Bistvena za presojo povračila stroškov in nagrade so v stroškovniku opredeljena in opisana opravljena dela s posameznimi postavkami.
Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje na stališču, da z dnem 19. 11. 2018 niso nastopili pogoji za prenehanje plačevanja prispevkov za tožnikovo poklicno zavarovanje. Iz odgovora Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d. z dne 27. 9. 2021 izhaja, da je tožnik z dnem 19. 11. 2018 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, in sicer po tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2, in ne po prvem odstavku tega člena, na katerega se sklicuje pritožba, zato niso odločilne pritožbene navedbe, da naj tožnikova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, ne bi znašala 42 let in šest mesecev. S tem, ko iz obvestila Kapitalske družbe d. d. izhaja, da tožnik z dnem 19. 11. 2018 izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, izhaja tudi ugotovitev, da sredstva na njegovem osebnem računu zadoščajo za izplačevanje pokojnine.
Obveznost plačila predujma je na nasprotnem udeležencu, zato ima po presoji višjega sodišča (le) on pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma. Stranski udeleženec pa pravnega interesa za pritožbo zoper to konkretno procesno dejanje nima. Obveznost založitve predujma ni naložena njemu, morebitni preveč plačani predujem pa je nasprotnemu udeležencu vrnjen; posledično torej morebitni preveč plačani predujem ne bo vplival na pravice oziroma pravne koristi stranskega udeleženca. Slednji je večinski delničar nasprotnega udeleženca, zato ima sicer ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžan založiti nasprotni udeleženec, čim nižji, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo.
ZPP člen 5, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - pojasnilna dolžnost zdravnika - dokaz z izvedencem - pravica do izjave
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka z navedbo, da bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, da se v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo do očitane kršitve pojasnilne dolžnosti s strani tožnikove zdravnice A. A., dr. med., spec. nevrologije. Sodišče prve stopnje se je do te trditve opredelilo in sicer potem, ko je dokazno ocenilo pisno izjavo imenovane z dne 25. 4. 2019 (priloga spisa B7), iz katere jasno izhaja, "da je bilo tožniku natančno in izčrpno pojasnjeno, za kakšno bolezen gre, kako poteka in tudi, kako se zdravi. Pojasnjena mu je bila prognoza bolezni, kot tudi to, da se kljub terapiji bolezen slabša in da zdravilo pri enem pacientu učinkuje, pri drugem manj. Tožnik je bil v nadaljevanju redno kontroliran, njegovo zdravstveno stanje nadzorovano, pri čemer stanje ni kazalo znakov slabšanja, kar vse je zavedeno v zdravstveni dokumentaciji pacienta. Že pri uvajanju zdravila mu je bilo povedano, da se zdravilo uvaja postopoma zaradi stranskih učinkov. Pacient je dobil natančna navodila glede načina uvajanja zdravila in eventualnih možnih problemov, ki lahko pri tem nastanejo. Prav tako mu je bilo povedano, da naj v primeru kakršnih koli težav takoj pokliče medicinsko sestro in pride drugi dan na pregled. Tožnik ni nikoli govoril o svojih dvomih glede zdravljenja in ni podajal nobenih dodatnih vprašanj glede simptomov bolezni in poteka zdravljenja, kot tudi ne o stranskih učinkih zdravljenja, saj mu je bilo vse večkrat natančno pojasnjeno". Sodišče prve stopnje je razen tega imenovano tudi zaslišalo kot pričo (narok za glavno obravnavo z dne 4. 9. 2020) zato so pritožbene navedbe o tem, da imenovana nevrologinja pojasnile dolžnosti ni opravila oziroma "da je tožnik privolil v zdravljenje zgolj zaradi nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti", v celoti neutemeljene. In ker se je tožnik prostovoljno zdravil kar 12 let je njegov argument v pritožbi, da ni bil seznanjen s tveganji in simptomi, povsem neprepričljiv. Dokaz z izvedenci sodi med posebne vrste dokaznih sredstev. V skladu s 254. členom ZPP je sodišče prve stopnje dolžno odpraviti nasprotja ali bistvene razlike glede odločilnih dejstev in to celo po uradni dolžnosti. Vendar v obravnavanem primeru ne obstajajo okoliščine za takšno ravnanje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno obrazložilo, da sta izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete z dne 27. 1. 2020 in njegova pisna dopolnitev z dne 20. 4. 2021 jasna, strokovna in popolna ter nudita zadostno podlago za odločitev o temelju tožbenega zahtevka. Komisija je namreč pregledala vso medicinsko dokumentacijo tožnika in slednjega tudi osebno ter prepričljivo zaključila, da zavarovanka toženke pri zdravljenju tožnika ni storila strokovne napake, saj so bili v klinični sliki prisotni vsi znaki za postavitev diagnoze Parkinsonova bolezen. Ob tem sta tudi ovrgla tožbene navedbe o vzročni zvezi med jemanjem zdravil za Parkinsonovo bolezen in težavami, ki jih je navajal tožnik. Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja je Komisija tudi odgovorila na vsa dodatna vprašanja in pomisleke tožnika na prvotno izvedensko mnenje, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pritegnitev novega sodnega izvedenca iz tujine nepotrebna in bi le podaljšala in podražila predmetni pravdni postopek.
dokazna ocena - dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na nepravilno dokazno oceno (tehtanje dokazov) ter napačno uporabo določb ZPP o materialnem in procesnem dokaznem bremenu, predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa glede na določbo 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato očitane kršitve ni mogoče upoštevati.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičen predlagatelj - aktivna legitimacija - legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato mora plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.
pravno odločilna dejstva - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - kazenska evidenca - kazenske točke
Storilčev zagovornik je torej zahteval podatke o izrečenih sankcijah, ki izhajajo iz skupne evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških tj. iz odločb, ki jih izdajajo sodišča. Ker pa se kazenske točke v cestnem prometu izrekajo tudi s plačilnimi nalogi in odločbami, ki jih izdajajo prekrškovni organi, bi moral zaprositi (tudi) za pridobitev podatkov iz skupne evidence kazenskih točk z obrazcem, ki se nahaja pod prilogo III zgoraj omenjenega pravilnika. Pritožbi priloženemu potrdilu Ministrstva za pravosodje z dne 7. 1. 2022 tako ni mogoče očitati nobene pomanjkljivosti, vendar pa z njim ne glede na vsebino tudi ni mogoče dokazovati trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene v obdobju dveh let.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se sklep komisije za pritožbe z dne 8. 7. 2020 v zvezi s sklepom z dne 3. 2. 2020 spremeni tako, da se tožniku za čas opravljanja dela na višje vrednotenem delovnem mestu od 2. 6. 2014 do 30. 9. 2014 prizna kot delovne izkušnje na delovnih mestih v VI. tarifnem razredu. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik s takšnim zahtevkom po vsebini zahteval ugotovitev dejstva, česar pa z ugotovitveno tožbo ne more zahtevati.
stroški za odgovor na pritožbo - napaka sodišča - potrebni pravdni stroški
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je strošek odgovora na pritožbo nastal pred preklicem sodišča prve stopnje in takrat je bil potreben za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi
Brez predlaganega in dovoljenega vpisa prepovedi v javni register zemljiške knjige začasna odredba ne dosega namena zavarovanja po prvem odstavku 271. člena ZIZ.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.