zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe
Pravico iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1 lahko prizadeti družbenik uveljavlja le v razmerju do drugega družbenika in le dokler ima ta status družbenika. Posledično bi se s prodajo svojega poslovnega deleža, sodno varstvo izjalovilo.
zastavna pravica (na terjatvah) - rubež terjatve - bodoče terjatve
Zastavno pravico na terjatvi skladno s 107. členom ZIZ upnik pridobi z rubežem terjatve, pri čemer je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Pri rubežu bodočih terjatev upnik pridobi pogojno zastavno pravico, ki učinkuje le, če kasneje terjatev dejansko nastane, kar povzema tudi pritožba. Napačno pa je njeno nadaljnje tolmačenje, da zgolj zaradi tega, ker je (s sklepom o rubežu zarubljena) terjatev dolžnika do njegovega dolžnika dejansko nastala šele v času, ko je bil nad dolžnikom v teku postopek prisilne poravnave, upnik na njej ni pridobil zastavne pravice oz., da njegova izterjevana terjatev ni zavarovana z ločitveno pravico na takšni terjatvi do dolžnikovega dolžnika. Ko se pogoj uresniči, torej ko terjatev dejansko nastane, je zaradi učinkovanja predhodno izdanega sklepa o rubežu obremenjena z ločitveno pravico upnika, ki tedaj učinkuje že od dneva rubeža takšne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056643
OZ člen 198, 190, 193. SPZ člen 66. ZPP člen 226, 226/4.
solastnina - razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - dejanska uporaba nepremičnine - preprečitev uporabe nepremičnine - pisni poziv - izročitev ključev - sklenitev pogodbe - izključna posest - uporaba nepremičnine - predložitev dokazov - obsežna listinska dokumentacija - poziv sodišča - navedbe, bistvene za odločitev - višina nadomestila (uporabnine) - višina najemnine - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - trenutek nastopa nepoštenosti
Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da je imel toženec izključno posest nepremičnin do izročitve ključev. Ne glede na to, da je dejansko uporabljal le del prostorov v hiši, je ugotovitev pravilna. Dokler je s ključi razpolagal le toženec, tožnica ni imela dostopa v hišo.
Presoja o tem, ali naj naloži stranki, da poda povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženih listin, kadar so te obsežne, je pri sodišču, da bi presoja sodišča toženca prikrajšala v izvrševanju procesnih pravic, pa ni izkazano.
Odločitev o utemeljenosti zahtevka temelji na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi. Po 198. členu OZ lahko imetnik v primeru, če je nekdo njegovo stvar uporabil v svojo korist, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. V povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost dosežene koristi, mora biti uporaba tuje stvari brez pravnega temelja, korist pa v vzročni zvezi s tem ravnanjem. Ker sta pravdni stranki solastnika, je v presojo, ali je bil toženec obogaten brez pravnega temelja, sodišče pravilno vključilo določbo prvega odstavka 66. člena SPZ, po kateri ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Sočasno izvrševanje lastninskih upravičenj terja namreč dogovarjanje in usklajevanje. Zaključek, da eden od solastnikov uporablja stvar brez pravnega temelja, mora zato temeljiti na ovrednotenju ravnanj solastnika, ki uporablja stvar, in prizadevanj drugega solastnika, da bi dosegel izvrševanje lastninskih upravičenj sorazmerno svojemu solastninskemu deležu, v luči temeljnih načel vestnosti in poštenja, mirnega reševanja sporov in izravnalne pravičnosti.
Okoliščina, da je toženec uporabljal le določen del prostorov, je spričo dejstva, da je prekinil proces dogovarjanja in da ni izročil ključev, nepomembna. Četudi je uporabljal te prostore kot svoje stanovanje že pred nastankom solastninske skupnosti, je bil dolžan sodelovati v dogovarjanju o ureditvi na novo nastalega solastninskega položaja. Podobno velja za različne poglede solastnikov o načinu izvrševanja solastninskih upravičenj in nabor možnosti za ureditev razmerja, pogojen z lastnostmi stvari (možnost delitve v naravi, obseg prilagoditev, potrebnih za ustvaritev dveh ločenih bivalnih enot ipd.).
Ker za upravičenost do nadomestila ni pomembno, ali bi tožnik solastno nepremičnino oddajal v najem, tudi ni pomembno, ali je bila nepremičnina deljiva in ali bi bilo mogoče oddati polovico prostorov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 14, 16, 81.. OZ člen 39, 86.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delna ničnost - zavrnitev dokaznih predlogov - odpravnina - višina nagrade
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo z dnem 1. 10. 2019 in toženkine zaposlitve pri povezani družbi ni mogoče šteti kot nadaljevanje delovnega razmerja s tožečo stranko.
Ker je do sklenitve sporazuma prišlo po volji obeh strank, ne zgolj tožene stranke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso podani ničnostni razlogi in je posledično zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo.
Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje glede izrečene kazenske sankcije pa ne morejo omajati niti zagovornikove navedbe o motivaciji obdolženega za priznanje krivde. Stvar vsakega posameznega obdolženca je, ali bo krivdo po obtožbi priznal ali ne, medtem ko so njegovi notranji vzgibi (o milejšem kaznovanju) v tej zvezi povsem irelevantni.
Pritožbeno neupoštevne so obširne pritožnikove navedbe, kako bi bilo, če bi dolžnik vložil ugovor in da bi ga moral, ker je bila sporna višina terjatve tožene stranke do dolžnika, saj je pravilen dejanski in materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da bi ob izkazani terjatvi tožene stranke do dolžnika, vlaganje ugovora zgolj zaradi zavlačevanja postopka in odlaganja plačila, bilo dejanje, ki ni dovoljeno, še manj pa ima lahko pravno varstvo. Posledično je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da opustitev vložitve ugovora s strani dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na predlog sedaj tožene stranke, ni izpodbojno ravnanje in je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen. Pritožba insinuira dejansko stanje, kakršno bi lahko bilo, če bi bil vložen ugovor, pa s tem ne more biti uspešna, saj so pravno upoštevne le tiste okoliščine, ki so v obstajale v trenutku zatrjevanega izpodbojnega dejanja in te je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in nanje pravilno uporabilo materialno pravo.
postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost izpolnil, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe, zato je bilo potrebno ravnati skladno z drugim stavkom četrtega odstavka 506. člena ZKP, ko sodišče, kadar spozna, da ni podlage za nobeno izmed prej citiranih odločb, s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe.
pogodbena ustanovitev služnosti - izbris stvarne služnosti - razlaga pogodbenih določil - obseg in vsebina stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vse relevantne določbe pogodbe, ki se nanašajo na ustanovitev služnosti v korist nepremičnine s parc. št. 1005/3, k. o. ..., ki je v lasti toženke. Ni mogoče pritrditi toženki, da je bila služnost hoje in vožnje ustanovljena na celotni površini prvotnih parc. št. 1009/2, 1009/1 in 1005/2 (glede slednje sicer ni spora), ker je v drugem odstavku 10. člena pogodbe zapisano, da se služnost hoje in vožnje ustanavlja po asfaltiranem delu parcel.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega dogovorjene služnosti tako pravilno izhajalo predvsem iz določb prodajne pogodbe.
konec izvršilnega postopka - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ je določeno, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom, je mogoče vložiti ugovor le iz razlogov, ki se nanašajo na dovolitev izvršbe z novim sredstvom ali predmetom.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - krivda stranke
Ne zahteva se dolžnikova krivda, dovolj je, da gre za njegovo delovanje na premoženjskem področju, ki ima v praksi negativen vpliv na uveljavitev terjatve. Dokazovanje notranjega vzgiba nasprotne stranke, zaradi katerega se je odločil za določeno ravnanje, je za predlagatelja začasne odredbe preveliko breme.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - pomanjkljiva trditvena podlaga upnika
Za obstoj nevarnosti se zahteva verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje. Upnik pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni podal nobenih okoliščin glede dolžnika, temveč so se vse okoliščine nanašale na očitke ravnanja zakonite zastopnice dolžnika v vlogi zakonite zastopnice povezanih družb, ki pa same po sebi ne dokazujejo sedanjega ravnanja dolžnika.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
udeležba na naroku - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - plačana odsotnost z dela
Zaradi neodložljivega opravka je javni uslužbenec lahko odsoten z dela večkrat v koledarskem letu. Po 41. členu ZDDO ima pravico do plačane odsotnosti z dela za vsak posamezni neodložljivi opravek v trajanju en dan, vendar tako da število dni odsotnosti iz tega razloga in drugih osebnih okoliščin, navedenih v tem členu, skupaj ne sme preseči sedem dni v koledarskem letu. Glede na navedeno je tožnica tudi za udeležbo na naroku 15. 10. 2020 upravičena do enega dneva odsotnosti z dela z nadomestilom plače.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, v katerem je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka pravico do plačane odsotnosti z dela prizna s posebnim sklepom.
plačilo opravljene storitve - dolžnost etažnih lastnikov - način odločanja etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - redno upravljanje stvari - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - sanacija objekta - soglasje etažnih lastnikov za poseg - spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov (prvi odstavek 34. člena SZ-1). Zakonske skladnosti njenega ravnanja ne omaja dejstvo, da je šlo v bistvu za potrditev sklepa nadzornega odbora, saj je bila navedena listina (odločitev nadzornega odbora) v odnosu do etažnih lastnikov kljub temu zgolj predlog sklepa (glasovanje „za“ ali „proti“). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil sklep sprejet z več kot polovico solastniških deležev.
Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe (ki spadajo med posle rednega upravljanja) po SZ-1 so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se med drugim štejejo dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Nesporno je, da je bil sporni zid zgrajen z namenom zaščite pred poplavami, ker je bila stavba pred tem že poplavljena. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je zid postavljen na tujem zemljišču. V 13. točki obrazložitve je pojasnilo, da se v tem postopku ne odloča o lastništvu parapetnega zidu, temveč o tem, ali so stroške njegove postavitve in ostale investicije v sklopu protipoplavne zaščite dolžni nositi etažni lastniki stavbe, za potrebe katere je bil zid zgrajen.
delo v splošno korist - zaporna kazen - neprava obnova kazenskega postopka
V skladu z osmim odstavkom člena 86 KZ-1 se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. To pa pomeni, da bi v primeru neprave obnove oziroma v primeru združitve kazni po pravnomočnih sodbah, po katerih obsojenka prestaja zaporno kazen s sodbami, ki še čakajo na izvršitev, taka enotna kazen presegla kazen zapora dveh let, ki je določen v določbi osmega odstavka člena 86 KZ-1 in ki še dopušča možnost izvršitve kazni zapora na način, da obsojenec namesto prestajanja zaporne kazni opravi delo v splošno korist.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje (opustitev) - temelj odškodninske odgovornosti - pravilna uporaba materialnega prava - protipravnost ravnanja - vzročnost - osvetlitev poti
Sodišče prve stopnje se je metodološko pravilno lotilo vsebinskega napolnjevanja predpostavk neposlovne odškodninske obveznosti, ko je ugotovilo, da ne obstaja pravni predpis, ki bi izrecno določal, kako mora biti zasebno zemljišče bodisi razsvetljeno ali ograjen tisti del, ki je nivojsko različen, da bi bila zagotovljena varna pot v stanovanjsko hišo zavarovanca toženke. Zaradi tega, ker je tožnik, ki je brez težav vstopil v stanovanjsko hišo in jo v relativno kratkem času nato tudi zapustil, in pri tem hodil ravno, po dovolj široki tlakovani poti, zavarovancu toženke ni moč utemeljeno očitati opustitev, zaradi katerih bi nastala njegova odškodninska obveznost po temelju.
ZPP člen 5, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - pojasnilna dolžnost zdravnika - dokaz z izvedencem - pravica do izjave
Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka z navedbo, da bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, da se v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo do očitane kršitve pojasnilne dolžnosti s strani tožnikove zdravnice A. A., dr. med., spec. nevrologije. Sodišče prve stopnje se je do te trditve opredelilo in sicer potem, ko je dokazno ocenilo pisno izjavo imenovane z dne 25. 4. 2019 (priloga spisa B7), iz katere jasno izhaja, "da je bilo tožniku natančno in izčrpno pojasnjeno, za kakšno bolezen gre, kako poteka in tudi, kako se zdravi. Pojasnjena mu je bila prognoza bolezni, kot tudi to, da se kljub terapiji bolezen slabša in da zdravilo pri enem pacientu učinkuje, pri drugem manj. Tožnik je bil v nadaljevanju redno kontroliran, njegovo zdravstveno stanje nadzorovano, pri čemer stanje ni kazalo znakov slabšanja, kar vse je zavedeno v zdravstveni dokumentaciji pacienta. Že pri uvajanju zdravila mu je bilo povedano, da se zdravilo uvaja postopoma zaradi stranskih učinkov. Pacient je dobil natančna navodila glede načina uvajanja zdravila in eventualnih možnih problemov, ki lahko pri tem nastanejo. Prav tako mu je bilo povedano, da naj v primeru kakršnih koli težav takoj pokliče medicinsko sestro in pride drugi dan na pregled. Tožnik ni nikoli govoril o svojih dvomih glede zdravljenja in ni podajal nobenih dodatnih vprašanj glede simptomov bolezni in poteka zdravljenja, kot tudi ne o stranskih učinkih zdravljenja, saj mu je bilo vse večkrat natančno pojasnjeno". Sodišče prve stopnje je razen tega imenovano tudi zaslišalo kot pričo (narok za glavno obravnavo z dne 4. 9. 2020) zato so pritožbene navedbe o tem, da imenovana nevrologinja pojasnile dolžnosti ni opravila oziroma "da je tožnik privolil v zdravljenje zgolj zaradi nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti", v celoti neutemeljene. In ker se je tožnik prostovoljno zdravil kar 12 let je njegov argument v pritožbi, da ni bil seznanjen s tveganji in simptomi, povsem neprepričljiv. Dokaz z izvedenci sodi med posebne vrste dokaznih sredstev. V skladu s 254. členom ZPP je sodišče prve stopnje dolžno odpraviti nasprotja ali bistvene razlike glede odločilnih dejstev in to celo po uradni dolžnosti. Vendar v obravnavanem primeru ne obstajajo okoliščine za takšno ravnanje. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno obrazložilo, da sta izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete z dne 27. 1. 2020 in njegova pisna dopolnitev z dne 20. 4. 2021 jasna, strokovna in popolna ter nudita zadostno podlago za odločitev o temelju tožbenega zahtevka. Komisija je namreč pregledala vso medicinsko dokumentacijo tožnika in slednjega tudi osebno ter prepričljivo zaključila, da zavarovanka toženke pri zdravljenju tožnika ni storila strokovne napake, saj so bili v klinični sliki prisotni vsi znaki za postavitev diagnoze Parkinsonova bolezen. Ob tem sta tudi ovrgla tožbene navedbe o vzročni zvezi med jemanjem zdravil za Parkinsonovo bolezen in težavami, ki jih je navajal tožnik. Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja je Komisija tudi odgovorila na vsa dodatna vprašanja in pomisleke tožnika na prvotno izvedensko mnenje, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pritegnitev novega sodnega izvedenca iz tujine nepotrebna in bi le podaljšala in podražila predmetni pravdni postopek.
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, koliko časa v posameznem dnevu je tožnica opravljala delo v nevarnih pogojih, in sicer koliko časa je bila v stiku z dokumenti oziroma pošto, ki bi lahko bila okužena. Pri tem je izhajalo iz podatkov tožene stranke o fizični, elektronski pošti in pošti, ki so jo prinesli sodelavci. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da so razlogi izpodbijane sodbe v tem delu nejasni in neobrazloženi, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica za odpiranje fizične pošte ni porabila več kot 30 minut. Enako je sodišče prve stopnje zaključilo tudi glede pošte, ki so jo prinesli sodelavci. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je povsem izostala obrazložitev o tem, na kakšen način oziroma na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje prišlo do ugotovitve navedenih dejstev.
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru.
ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 133, 133.a, 133.a/1.
ustavitev izvršbe - pisna izjava upnika - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi za pomembne procesne odločitve.