ZASP člen 5, 14, 101, 167. ZGD-1 člen 39. SPZ člen 15, 92.
avtorska pravica - sodno varstvo - avtorsko delo iz delovnega razmerja - prepovedni zahtevek - izročitev nosilcev avtorskega dela - intelektualna lastnina - poslovna skrivnost - individualizacija tožbenega zahtevka - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - dokazni standard
Tožbeni zahtevek za izločitev nosilcev podatkov (nosilcev avtorskih del) ni utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ker avtorsko delo kot intelektualna stvaritev (prvi odstavek 5. člena ZASP) ni stvar v pomenu 15. člena SPZ. Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 7. točke prvega odstavka 167. člena ZASP, zato je prvo sodišče pravilno ugodilo zahtevku za izročitev nosilcev podatkov.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - plača in drugi stalni denarni prejemki - izvzetje iz stečajne mase - stroški stečajne mase - stroški prevoza na delo - stroški prehrane - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nujni stroški stečajnega postopka - pomanjkljiv predlog - nedopustne pritožbene novote - nov predlog
Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 14, 18.
stroški pravdnega postopka - izvedenec - nagrada izvedencu - odmera nagrade - posebni primeri - predračun - uporaba pravilnika - sprememba pravilnika - prehodna določba - materialni stroški
Za povrnitev stroškov po urni postavki v skladu s ponudbo po predračunu ni podlage. Ponudbe sodišče ni sprejelo. Šesti odstavek 47. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje izvedenec, je začel veljati po tem, ko je bil izvedenec s sklepom imenovan in zato ni uporabljiv.
Povrnitev materialnih stroškov tiska in vezave je upravičena, saj je priglašena cena izkustveno sprejemljiva in ne odstopa od običajnih cen tiska.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00059322
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4, 110/2-6, 110/3, 110/4. ZPrCP-F člen 32. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1.
prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - kršitev materialnih določb zakona - sprememba materialnega predpisa
Zakonodajalec je v ZPrCP-F na novo uredil dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči.
Črtal je tretji odstavek 110. člena ZPrCP, ki je določal, da mora neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/2. ZNP-1 člen 22, 22/1, 22/2.
udeležba v nepravdnem postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - sprememba predlagatelja - sodna določitev meje - pravni interes za udeležbo v postopku
V nepravdnem postopku je vprašanje udeležbe urejeno še manj togo. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZNP-1 lahko tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZNP-1 mora sodišče obvestiti o postopku osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V luči zgoraj opisanega bi moralo sodišče prve stopnje (namesto formalne presoje po drugem odstavku 190. člena ZPP) presoditi, ali gre pri novi predlagateljici oziroma predlagateljici udeležbe za osebo, ki je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njen pravni interes, ter o tem odločiti.
misija - slovenska vojska - voznik - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik v času misije ni nikoli imel 24 ur neprekinjenega počitka. Ugotovilo je, da so bila slovenska vozila stara 30 let in zelo obrabljena, zato je bilo z njimi ogromno dela in popravil. Vsak dan jih je bilo potrebno vžgati, pregledovati tekočine in opraviti druge dnevne, tedenske in mesečne preglede. Tožnik je bil kot vodja voznikov odgovoren za vsa vozila v vodu, v vsakem trenutku je moral vedeti za vsako vozilo, vsakega voznika ter dnevno, tedensko in mesečno poročati glede stanja vozil. Moral je imeti evidence registracij in pregledov vsakega vozila ter pisati zahtevke za vozila. Njegovo delo vodje voznikov je po ugotovitvi sodišča prve stopnje trajalo zelo različno, tudi 5 ur dnevno (pisanje zahtevkov), vsak dan pa uro ali uro in pol (pogovor z vozniki, z glavnim logistom, ki je zagotavljal servise in rezervne dele, ter poročanje nadrejenim).
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - ugotovitev obsega zapuščine
Pritožbeni očitek, da je zahteva dediča D. D. za vračunanje daril v dedni delež dediča A. A. zgolj delno konkretizirana, ker dedič D. D. v svoji zahtevi ni navedel vrednosti daril, ki naj se vračunajo v dedni delež, ni utemeljen, saj je bila z izpodbijanim sklepom pritožnica na pravdo napotena zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ne zaradi vrnitve daril.
Odločitev o tem, katero stranko sodišče napoti na pravdo, je odvisna od vprašanja, katera pravica je manj verjetna in ni odvisna od tega, katera stranka zatrjuje prikrajšanje in katera ne. Glede na to, da dedič D. D. trdi, da je bilo premoženje, ki je predmet pogodb, sklenjenih med zapustnico in pokojnim A. A., darilo A. A., kar potrjuje tudi vsebina sklenjenih pogodb (priloga A9 in A10), iz katerih izhaja, da gre za darilni pogodbi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo dedinji po pokojnem A. A, B. B. in C. C., ki trdita nasprotno, da premoženje po pogodbah ni bilo predmet daritve.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - obračunska vrednost zapuščine - predhodno vprašanje - pogodba o preužitku - vračunanje darila
Glede na to, da obstoj pogodbe o preužitku potrjuje pogodba o preužitku, sklenjena v notarski obliki, pri čemer je bila navedena pogodba tudi zemljiškoknjižno realizirana, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je pravica dedinje A. A., ki trdi, da je pogodba o preužitku nična, manj verjetna.
Odločitev o tem, ali se vrednost nepremičnine v L. upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, je odvisna od tega, ali je pogodba o preužitku veljavna ali ne.
Ker iz zadnje veljavne oporoke zapustnice povsem jasno izhaja, da je navedena sredstva dobila A. A., je njena pravica, ki trdi, da teh sredstev ni dobila ona, temveč zapustničina vnukinja D. D., manj verjetna.
ZObr člen 43, 43/5, 97f, 97f/2.. ZPP člen 7, 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
misija - poveljnik - razpravno načelo - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik v funkciji poveljnika kontingenta odgovoren za pripadnike ter 24 ur na dan na voljo tako svojim nadrejenim kot podrejenim in s tem tudi dosegljiv preko službenega telefona, same po sebi res ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba, vendar pa dejstvo odgovornosti in dosegljivosti ni bilo odločilno za presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka. Bistvena je ugotovitev, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila, pisanje dnevnih ukazov), ki so bile dejansko obvezne in so se pričakovale, da jih poveljnik kontingenta opravlja, zato po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
Procesna legitimacija je procesna predpostavka, njen obstoj pa se presoja izključno glede na zatrjevanje tožnika. Če tožnik trdi, da je upravičenec iz materialnopravnega razmerja in če trdi, da je toženec zavezanec iz materialnopravnega razmerja, je tožba dopustna, obstoji tožnikova procesnega legitimacija. Če tožnik v postopku ne dokaže svojih trditev za utemeljenost zahtevka v razmerju do toženca, sledi meritorna odločitev: zavrnitev zahtevka. Ne gre za vprašanje dopustnosti tožbe, temveč za vprašanje neutemeljenosti zahtevka.
misija - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje sicer ni ugotovilo, koliko časa je trajala naloga preverjanja delovanja posebne opreme skupine E., kot mu očita pritožba, vendar to za odločitev ni bistveno. Upoštevaje še ostali dve nalogi – preverjanje varnostne situacije in načrtovanje naloge za naslednji dan oziroma načrtovanje terenske naloge skupaj s sestankom, ki sta trajali skupaj tri ure in pol – je pravilno presodilo, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka, ki mu jo dajeta 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr kršena. Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za stališče, da opravljanje določene naloge, kot je naloga preverjanja varnostne situacije, ne posega v pravico do tedenskega počitka, in daje primerjavo s pripravami na službeno potovanje v ponedeljek; pri tožniku ni šlo za službeno pot, nalogo pa je moral opraviti zaradi zagotavljanja varnosti tako skupine E., katere vodja je bil, kot skupine za varovanje skupine E.
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
Tožnici je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za uradniško delovno mesto podsekretar, prenehalo po samem zakonu iz razloga, določenega v točki 1 prvega odstavka 154. člena ZJU, v zvezi s čimer je toženka izdala presojani ugotovitveni sklep z dne 18. 11. 2020; tožnica v roku treh mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2019 ni opravila strokovnega izpita iz upravnega postopka.
Sodišče je tožnici za zlom zunanjega gležnja levega zgornjega skočnega sklepa, zvin levega kolena in udarnino hrbtnega dela prsnega koša, ki jih je zadobila v škodnem dogodku, prisodilo 10.900 EUR, kar predstavlja približno devet povprečnih neto plač.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058160
ZPP-E člen 125, 125/3.. ZPP člen 236a, 286, 286/3, 333, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 299.
nesreča pri delu - plačilo mesečne rente - neprava sprememba tožbe - vnaprejšnja dokazna ocena - aktivno iskanje zaposlitve - zadostna trditvena podlaga - razveljavitev sodbe - III. kategorija invalidnosti - pričetek teka zastaralnega roka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pogoj za prisojo škode zaradi izgubljenega zaslužka oziroma denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Do kolikšne rente je upravičen oškodovanec, je odvisno od tega, ali bi z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev (prim. sodba VSRS II Ips 28/2017, sodba VSL II Cp 2316/2016). Tožnikove navedbe je mogoče razumeti tako, da je zaradi posledic padca in poškodbe kolena postal nezaposljiv, vendar pa iz ugotovitev sodnega izvedenca za področje medicine dela izhaja, da je tožnikova pridobitna zmožnost zmanjšana le v manjši meri. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi treba razčistiti, ali je tožnikova brezposelnost izključna posledica tožnikove poškodbe, ali pa je, glede na zmanjšanje pridobitnih sposobnosti le v manjši meri, posledica tožnikove neaktivnosti pri iskanju nove zaposlitve, ustrezne preostali delovni zmožnosti oziroma zdravstvenim omejitvam.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - skupno skrbništvo
Institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, ki varuje odrasle osebe, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na njihovo zmožnost razsojanja, same ne zmorejo poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ni povezan oziroma ne predstavlja odraza pravic in obveznosti, ki v okviru starševske skrbi pripadajo staršem mladoletnega otroka in prenehajo s polnoletnostjo otroka. Zato ob presoji ureditve instituta skrbnika odrasli osebi ne pridejo v poštev določila tretjega dela DZ, ki opredeljuje obveznosti in pravice staršev in otrok, ki izhajajo iz starševske skrbi in posebnega varstva, ki se zagotavlja mladoletnim otrokom. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami DZ ne dopušča.
pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvajanje dokazov - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - uvedba postopka - nov predlog - podaljšanje ukrepa - izdaja sklepa
V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje predlog psihiatrične bolnišnice prejelo 29. 4. 2022, bi udeleženec psihiatrično bolnišnico oziroma oddelek pod posebnim nadzorom lahko zapustil šele 2. 5. 2022. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uvedlo postopek na ta dan in ugotovilo dejansko stanje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. S takšnim ravnanjem ni kršilo določb postopka ZDZdr, podana pa je tudi časovna kontinuiteta zadržanja. Pri tem je v udeleženčevo največjo korist, kljub temu, da je predlog psihiatrične bolnišnice obravnavalo kot predlog za sprejem in ne za podaljšanje ukrepa, glede nato, da se udeleženec že cel mesec zdravi v psihiatrični kliniki, pravilno ugotavljalo, ali je takšno zdravljenje še potrebno.
ZPP člen 151, 152, 163, 163/1, 163/2, 180, 310, 310/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3, 296, 296/5, 301, 301/4, 354, 354/1.
stroški pravdnega postopka - zahtevek za povračilo stroškov - prekoračitev zahtevka - stečajni postopek nad toženo stranko - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - izrek odločbe - stroški stečajnega postopka - stroški do začetka stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov, tako za tiste, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, kot tudi tiste, ki nastanejo po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, nastane šele z odločitvijo sodišča o pravdnih stroških. Upnik v trenutku, ko vloži predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, terjatve za do tedaj nastale pravdne stroške še nima. Pred začetkom stečajnega postopka je lahko tožnica v pravdi uveljavljala (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka. Zato o vseh pravdnih stroških (tistih, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka in tistih, ki nastanejo v nadaljnjem pravdnem postopku) odloči pravdno sodišče na koncu pravdnega postopka z dajatvenim sklepom in se terjatev za plačilo pravdnih stroškov poplača kot strošek stečajnega postopka in ne kot upniška terjatev.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057609
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.
misija - slovenska vojska - višina odškodnine - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - Direktiva 2003/88/ES
Za določitev višine odškodnine ni relevantno, koliko ur je imel tožnik delovne obveznosti na dan, ko naj bi bil prost. Odškodnina se ne določa na način, kot se zavzema pritožba, t. j. glede na ugotovljeni čas kršitve tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo, ki je vojakom nastala zaradi kršitve pravice do enega prostega dneva na teden. Osnova za izračun odškodnine je plača, ki jo je tožnik prejemal na misiji. Odškodnina za posamezen dan je v vrednosti osmih ur, upoštevaje povprečno mesečno obveznost v višini 174 ur.
neupravičena obogatitev - uporabnina - najemna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogodba v korist tretjega - aneks k pogodbi - relativnost obligacijskih razmerij - vstop v pravni položaj prednika - vstop v pravice najemodajalca
Aneks k pogodbi deli usodo glavne pogodbe. Zato uporabljena dikcija, da aneks velja do konca leta 2022, nedvomno pomeni, da sta stranki podaljšali trajanje najemne pogodbe.
Po prenosu lastninske pravice na predmetu najema, nov lastnik vstopi v položaj najemodajalca. Sklenitev novega aneksa med prejšnjim lastnikom oz. najemodajalcem in najemnikom, ki je bil sklenjen nekaj mesecev po prenosu lastninske pravice, in s katerim sta stranki določili, da prekinjata uporabo zadevne nepremičnine, nima narave pogodbe v korist tretjega (novega lastnika). Ima le relativni učinek med strankama aneksa. Iz aneksa je razvidno, da sta stranki uredili razmerje za nazaj, saj tožena stranka še vedno uporablja določene nepremičnine tožeče stranke.