misija - slovenska vojska - voznik - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik v času misije ni nikoli imel 24 ur neprekinjenega počitka. Ugotovilo je, da so bila slovenska vozila stara 30 let in zelo obrabljena, zato je bilo z njimi ogromno dela in popravil. Vsak dan jih je bilo potrebno vžgati, pregledovati tekočine in opraviti druge dnevne, tedenske in mesečne preglede. Tožnik je bil kot vodja voznikov odgovoren za vsa vozila v vodu, v vsakem trenutku je moral vedeti za vsako vozilo, vsakega voznika ter dnevno, tedensko in mesečno poročati glede stanja vozil. Moral je imeti evidence registracij in pregledov vsakega vozila ter pisati zahtevke za vozila. Njegovo delo vodje voznikov je po ugotovitvi sodišča prve stopnje trajalo zelo različno, tudi 5 ur dnevno (pisanje zahtevkov), vsak dan pa uro ali uro in pol (pogovor z vozniki, z glavnim logistom, ki je zagotavljal servise in rezervne dele, ter poročanje nadrejenim).
ZDR-1 člen 9, 9/2, 13, 13/1, 73, 126, 126/1, 127, 130.. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 227, 227/5, 286, 286/3, 339, 339/1, 362, 362/2.. ZIS člen 91, 91/2.. ZPSV člen 8, 12, 13, 14.. OZ člen 3, 190, 190/1.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - materialno pogodbeno pravo - dogovor o plači - prekluzija - pobotni ugovor - razveljavitev sodbe - načelo pogodbene svobode - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - povračilo stroškov za službeno potovanje
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ne bi smelo upoštevati določila četrtega odstavka 3. člena sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, na katerega se nobena od strank v prvem sojenju v zvezi z razliko v plači ni sklicevala. Sodišče vsebine konkretnih pravil, ki sta jih stranki določili s sklenitvijo pogodbe ali sporazuma, ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč po pravilih, po katerih ugotavlja pravno pomembna sporna dejstva (II Ips 697/2004, III Ips 159/2009, III Ips 7/2013 in druge), v okvir trditvenega bremena stranke pa zato sodijo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretna obramba.
Ob predpostavki, da je delavcu skladno s prvim odstavkom 126. člena ZDR‑1 zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah (minimalna plača oz. izhodiščna plača po kolektivni pogodbi), po presoji pritožbenega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec v okviru načela pogodbene svobode v pogodbi o zaposlitvi ne bi smela dogovoriti za drugi bruto (ki je dejansko sestavljen iz prvega bruta in prispevkov za socialno varnost, ki jih mora od bruto plače plačati delodajalec kot zavezanec).
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 152, 154, 154/1, 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4.
stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - odločitev o stroških postopka - izrek odločbe - oblikovanje izreka - načelo uspeha - enotni sosporniki - delitev stroškov po enakih delih - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - krivdni stroški - stroški začasnega zastopnika - upravičenec do povračila stroškov začasnega zastopnika - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - nepotrebni stroški - prijava terjatve v stečajni postopek - vsebina prijave terjatve - obveznost predložitve listinskih dokazov
Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo morala tožena stranka povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožeča stranka nositi sama.
V skladu s četrtim odstavkom 161. člena ZPP za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Po presoji višjega sodišča se v obravnavanem primeru med takšne stroške uvrščajo tudi stroški začasne zastopnice drugega toženca. Nastanek stroškov s postavitvijo začasne zastopnice drugega toženca, katerega postavitev je bila potrebna zato, ker ni znan niti njegov naslov v tujini, je namreč mogoče pripisati le drugemu tožencu. Prva toženka v ničemer ni prispevala k nastanku teh stroškov, zato ji tudi ni mogoče naložiti njihovega povračila.
V zvezi s subjektivnimi okoliščinami, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, je sodišče prve stopnje izpostavilo obdolženčeve negativne lastnosti kot sta velika mera vztrajnosti, zahrbtnosti ter odločnosti izvršiti očitano kaznivo dejanje umora. O teh lastnostih je utemeljeno sklepalo na podlagi ugotovitev, da naj bi obdolženec prišel domov k oškodovancu, ki je njegov dolgoletni znanec, pod pretvezo, da mu bo vrnil dolgovani denar, naj bi s seboj prinesel nož, kar kaže na njegovo premišljeno ravnanje, ter naj bi oškodovanca nato napadel z nožem in ga poškodoval v predelu vitalnih delov njegovega telesa, vendar se naj ne bi ustavil zgolj pri dveh vbodih v stanovanju, temveč naj bi oškodovanca napadal z nožem še naprej, tudi na hodniku bloka, kamor je oškodovanec zbežal pred obdolžencem, kot tudi po tem, ko je sosed potegnil oškodovanca v stanovanje, saj naj bi obdolženec nadaljeval z napadom tako, da je poskušal na silo vstopiti v stanovanje soseda in preprečeval zaprtje vrat s tem, da naj bi odrival vrata, sosed pa je moral uporabiti vso silo, da je vrata vendarle zaprl.
ZPP dopušča udeležbo v postopku vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Pravni interes v smislu te določbe je podan, kadar je intervenient do stranke, ki se ji pridruži ali do predmeta spora v takšnem pravnem razmerju, da bi odločba, ki bi bila za stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na položaj intervenienta.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da sta upravičenca do preživnine mladoletna otroka, zavezanec za plačevanje preživnine pa je predlagatelj, ker sta mladoletna otroka zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Zato so pravno upoštevna dejstva o spremembi potreb upravičenca in o spremembi zmožnosti zavezanca za spremembo višine že pravnomočno določene preživnine na podlagi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ).
ZZK-1 člen 80, 81. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zaznamba spora - učinek vpisa zaznambe spora - zaznamba spora o pridobitvi pravice - prepoved odtujitve in obremenitve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - težko nadomestljiva škoda - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - poslovni delež kot skupno premoženje - prepoved razpolaganja z deležem - neznatna škoda
Glede na vpis zaznambe spora in določila 80. člena ZZK-1 ni mogoče govoriti o izkazanosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Če bo tožnica v sporu uspela, bo lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, vsi morebitni vpisi, izvedeni po zaznambi spora, pa bodo izbrisani po uradni dolžnosti. Iz enakih razlogov ne bi mogla biti izkazana niti predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je ob vpisani zaznambi spora tožnica zavarovana in v primeru uspeha v sporu ne more utrpeti težko nadomestljive škode.
V zvezi z obstojem utemeljenega suma, kot temeljnega pogoja za odreditev in nadaljnje izvajanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja, ki se jim jih očitajo v vloženi obtožnici, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter vseh dokazov na katerih slednji sloni ter da dokazi pridobljeni tekom preiskave, utemeljenega suma niso omajali, temveč kvečjemu potrdili. Takim ugotovitvam je pritožbeno sodišče že večkrat pritrdilo, in sicer s sklepi z dne 14. 1. 2022, z dne 1. 2. 2022 (ki se nanaša na obdolženega E. E.) in nazadnje z dne 22. 3. 2022. Ker se tudi po zadnjem sklepu pritožbenega sodišča okoliščine, ki so narekovale odreditev pripora, v ničemer niso spremenile, z izjemo zatrjevanega poslabšanja stanja obdolženega D. D. zaradi gladovne stavke in poteka časa, kar pa nista okoliščini, ki bi bistveno vplivali na pogoje za pripor, še vedno ni najti podlage za drugačno presojo glede vprašanja podanosti pogojev za pripor zoper obdolžence.
Razlogi, ki jih je v obrazložitev izpodbijanega sklepa nanizalo sodišče prve stopnje, tudi po sodbi pritožbenega sodišča niso razlogi za vsebinsko odločitev o predlogu za odreditev pripora.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/2. ZNP-1 člen 22, 22/1, 22/2.
udeležba v nepravdnem postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - sprememba predlagatelja - sodna določitev meje - pravni interes za udeležbo v postopku
V nepravdnem postopku je vprašanje udeležbe urejeno še manj togo. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZNP-1 lahko tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZNP-1 mora sodišče obvestiti o postopku osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V luči zgoraj opisanega bi moralo sodišče prve stopnje (namesto formalne presoje po drugem odstavku 190. člena ZPP) presoditi, ali gre pri novi predlagateljici oziroma predlagateljici udeležbe za osebo, ki je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njen pravni interes, ter o tem odločiti.
napotitev dedičev na pravdo - materialno in procesno dokazno breme - manj verjetna pravica dediča - negativno dejstvo - denarna sredstva na bančnem računu
Iz okoliščin izhaja, da glede na trditve B. P. o materialnopravni neveljavnosti obeh vknjižb lastninske pravice na nepremičnini (prve v korist S. P. mlajšega, druge v korist D. P.) sporno razmerje glede vprašanja, ali spada 2/3 navedene nepremičnine v zapuščino, obstaja med B. P. na eni strani ter S. P. mlajšim in D. P. na drugi strani. Tudi ta spor sodi v okvir sporov iz 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (ZD), saj na opredelitev obravnavanega razmerja, da gre za spor iz 212. člena ZD, ne vpliva okoliščina, da je v sporu med dedičema udeležena kot sospornik dediča na pasivni strani tudi tretja oseba.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 121, 121/1, 302, 303, 303/3, 305, 305/1, 305/2, 314a. ZPP člen 350, 350/3.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - nadomestni sklep - začetek teka roka za pritožbo - prekoračitev trditvene podlage - trditveno breme - dokazi - prijava terjatev - priložene listine - neposredno izvršljiv notarski zapis
V 314.a členu ZFPPIPP je določeno posebno pravilo o začetku teka rokov v primeru, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba. V takem primeru začne teči enomesečni rok za procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, ki je določen v četrtem odstavku 300. člena ZFPPIPP, od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi.
Tudi v insolvenčnih postopkih velja, da je strankam naloženo trditveno breme. Opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatev mora biti zato razviden iz prijave terjatev.
Čeprav je v spis predložena listina, iz katere izhaja določeno dejstvo, na katerem pa stranka ne utemeljuje svojega zahtevka, vsebina te listine ne predstavlja trditvene podlage, na kateri stranka uveljavlja svoj zahtevek. Upnik tako v prijavi terjatev ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala podlaga za uporabo pravila iz 302. člena ZFPPIPP, torej za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom pritožbi upnika Banka A. d. d. delno ugodilo in delno spremenilo 2. točko sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter o napotitvi na pravdo glede prerekanih terjatev pod zaporedno številko 2, 5 in 6 po končnem seznamu preizkušenih terjatev odločilo tako, da je na pot pravde napotilo upnika P. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, saj je v izpodbijanem nadomestnem sklepu upoštevalo dejstva, ki jih stranka ni pravočasno zatrjevala.
Ločitvena pravica ni nastala niti z vpisom v zemljiško knjigo niti na podlagi izvršilnega naslova. Upnik, katerega zavarovana terjatev je prerekana, mora uveljavljati zahtevek za ugotovitev te terjatve. Sodišče prve stopnje je zato na pravdo za ugotovitev obstoja terjatev ter glede ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev pravilno napotilo upnika Banka A. d. d.
ZASP člen 5, 14, 101, 167. ZGD-1 člen 39. SPZ člen 15, 92.
avtorska pravica - sodno varstvo - avtorsko delo iz delovnega razmerja - prepovedni zahtevek - izročitev nosilcev avtorskega dela - intelektualna lastnina - poslovna skrivnost - individualizacija tožbenega zahtevka - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - dokazni standard
Tožbeni zahtevek za izločitev nosilcev podatkov (nosilcev avtorskih del) ni utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ker avtorsko delo kot intelektualna stvaritev (prvi odstavek 5. člena ZASP) ni stvar v pomenu 15. člena SPZ. Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 7. točke prvega odstavka 167. člena ZASP, zato je prvo sodišče pravilno ugodilo zahtevku za izročitev nosilcev podatkov.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - standard verjetnosti - vrnitev stvari
V postopku zavarovanja sodišče ocenjuje, ali razlogi za obstoj terjatve pretehtajo, pri čemer ne odloča o njeni utemeljenosti, to bo predmet nadaljnjega pravdnega postopka. Vsled temu je tudi dokazni standard glede obstoja dejstev, ki utemeljujejo sklep o izpolnjenosti pogojev, zahtevanih za izdajo začasne odredbe nižji, in sicer zadošča dokazni standard verjetnosti, ki omogoča hitro odločitev o utemeljenosti začasnega sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058122
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 354, 354-1, 371, 371/1, 371/1-9.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Ob tem, da se sodba nedvomno nanaša na osebo, ki je obtožena in ki je krivdo tudi priznala in ob tem, da se s tem tudi nedvomno nanaša na kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, v sodbo samo ni potrebno posegati, saj v konkretnem primeru datum storitve tudi ne pomeni zakonskega znaka kaznivega dejanja, tako, kakor je to primer pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih.
ZObr člen 97f.. ZPP člen 7, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
neizkoriščen tedenski počitek - misija - slovenska vojska - poveljnik - razpravno načelo - pritožbene novote
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik na dolžnosti poveljnika kontingenta in s tem tudi odgovoren za pripadnike ter na razpolago tujemu poveljniku sektorja zahod (generalu italijanske vojske), same po sebi ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba. Vendar pa pritožba zmotno meni, da zaključek izpodbijane sodbe o kršitvi tožnikove pravice do tedenskega počitka temelji prav na tem, da je tožnik moral biti na razpolago tujemu poveljniku. V obravnavanem primeru je namreč odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila), ki so bile dejansko obvezne in po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058160
ZPP-E člen 125, 125/3.. ZPP člen 236a, 286, 286/3, 333, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 299.
nesreča pri delu - plačilo mesečne rente - neprava sprememba tožbe - vnaprejšnja dokazna ocena - aktivno iskanje zaposlitve - zadostna trditvena podlaga - razveljavitev sodbe - III. kategorija invalidnosti - pričetek teka zastaralnega roka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pogoj za prisojo škode zaradi izgubljenega zaslužka oziroma denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Do kolikšne rente je upravičen oškodovanec, je odvisno od tega, ali bi z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev (prim. sodba VSRS II Ips 28/2017, sodba VSL II Cp 2316/2016). Tožnikove navedbe je mogoče razumeti tako, da je zaradi posledic padca in poškodbe kolena postal nezaposljiv, vendar pa iz ugotovitev sodnega izvedenca za področje medicine dela izhaja, da je tožnikova pridobitna zmožnost zmanjšana le v manjši meri. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi treba razčistiti, ali je tožnikova brezposelnost izključna posledica tožnikove poškodbe, ali pa je, glede na zmanjšanje pridobitnih sposobnosti le v manjši meri, posledica tožnikove neaktivnosti pri iskanju nove zaposlitve, ustrezne preostali delovni zmožnosti oziroma zdravstvenim omejitvam.
ZFPPIPP člen 235, 236, 239, 2391/1, 239/1-2. ZIUZEOP člen 97.
začetek stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - COVID-19
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja niti vložil zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. To bi lahko vložil tudi na podlagi 97. člena ZIUZEOP, v kolikor bi izkazal, da je njegova insolventnost posledica razglasitve epidemije. Ker tega v danem roku ni storil, v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne more več uspešno uveljavljati trditev, da je bilo poslovanje dolžnika v zadnjih dveh letih popolnoma onemogočeno zaradi epidemije COVID-19.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - plača in drugi stalni denarni prejemki - izvzetje iz stečajne mase - stroški stečajne mase - stroški prevoza na delo - stroški prehrane - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nujni stroški stečajnega postopka - pomanjkljiv predlog - nedopustne pritožbene novote - nov predlog
Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.