napeljevanje h kaznivemu dejanju - ponareditev ali uničenje uradne listine - pridržanje
Pritožba ima sicer prav, da mora podrejeni zavrniti nezakonito navodilo nadrejenega, vendar pa spregleda, da se obdolžencu v tem postopku očita napeljevanje k storitvi očitanega kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno in za katerega so policisti A. A., B. B. in C. C. sprejeli odgovornost, saj so bili s sodbo o kaznovalnem nalogu, opr. št. III K 56655/2019 z dne 9. 3. 2020 pravnomočno obsojeni za storitev tega kaznivega dejanja. Že prvo sodišče pa je obrambi v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da odgovornost za pravočasen zaključek pridržanja ni samo na strani dežurnega policista, temveč tudi na strani pomočnika komandirja, ki dežurnega policista nadzira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00071716
URS člen 14, 22, 23, 33. OZ člen 6, 6/2.
hipoteka - skupna hipoteka - vpis hipoteke - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - dobra vera - domneva dobre vere - lastništvo nepremičnine - zemljiškoknjižno stanje - profesionalna skrbnost - predmet prodajne pogodbe za nepremičnine - zaupanje v zemljiško knjigo
To pa ne pomeni, da se je toženka lahko zgolj zanašala na podatke, ki jih je pred sklenitvijo druge hipoteke predložil A. A., kot skuša prikazati v pritožbi, saj bi se ji zaradi številnih zgoraj opisanih indicev (besedila pogodbe o nakupu poslovnega prostora, očitne težave pri vpisu lastninske pravice in prve hipoteke na parc. št. 1348/1) ter nerešene plombe, na katere je opozorila notarka, upoštevaje njeno profesionalno skrbnost, moral vzbuditi dvom o tem, kaj vse je dejansko bil predmet prodajne pogodbe, ki jo je predložil A. A. in posledično tudi predmet zastave v okviru parcele št. 1348/1. Toženka bi morala že glede na sam opis predmeta pogodbe biti bolj pozorna oziroma skrbna, saj je pri parceli št. 1348/1 jasno razvidno, da se prodaja le poslovni del. Res je, da iz opisa pogodbe izrecno ne izhaja, da slednja ne vsebuje tožnikovega stanovanja, vendar je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je iz opisa pogodbe jasno razvidno, da se ne prodaja celotna stavba na nepremičnini parc. št. 1348/1. Sodišče prve stopnje od toženke ni pričakovalo, da bi "morala vedeti, na kateri parceli se nahaja tožnikovo stanovanje", kot izhaja iz pritožbe. Bi pa morala toženka, glede na podane indice, ki so kazali na to, da A. A. ni kupil vseh stavb na parceli št. 1348/1 in da v zvezi s to parcelo očitno pravno ali dejansko stanje ni urejeno (saj je bil A. A. zavrnjen vpis lastninske pravice in tudi vpis prve hipoteke), ravnati z večjo skrbnostjo in sama preveriti vse podatke, ne pa se zanašati na s strani A. A. predložene podatke.
ZIZ člen 7, 7/3, 38, 38/5, 52, 52/1, 52/3, 81, 81/3, 81/4, 82, 89, 91, 294b, 294b/1, 298č. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 38a, 38a/1, 38a/2, 60, 60/3, 71, 71/2, 72, 73, 73/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 16.
izvršba z rubežem premičnin - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes izvršitelja za pritožbo - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov
Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršitelj ne more veljavno prenesti na svoje pomočnike, ki za izvedbo teh opravil po ZIZ in Pravilniku niso pristojni.
ZTLR člen 22, 24, 25, 26.. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - prizidek k zgradbi - nova stvar - vlaganja v tujo nepremičnino - prispevek zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna gradnja v času zakonske zveze
Z izgradnjo prizidka ter preureditvijo in priklučitvijo določenih prostorov v stari hiši k prizidku, je nastal nov in drugačen objekt. Pravdni stranki sta po medsebojnem dogovoru, s skupnim delom in sredstvi ustvarili novo stvar.
Izvedena vlaganja so privedla do stvarnopravnih posledic na celotni parceli št.1526/5 k.o. S.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055795
ZPP člen 156, 282, 282/1, 282/2. OZ člen 190, 921, 943.
izplačilo zavarovalnine - izostanek tožeče stranke z naroka - zavrnitev dokaznih predlogov - posledice izostanka z naroka - neizvedba dokaza - predlog za postavitev izvedenca - neupravičena pridobitev - pomanjkljiva dokazna ocena
Zgolj zato, ker se tožeča stranka naroka za glavno obravnavo brez opravičila ni udeležila, sodišče v zakonu (ZPP) nima podlage za zavrnitev njenih dokaznih predlogov. Zgolj v primeru, da bi na kakem od prejšnjih narokov že izvedlo dokaze (takega naroka ni bilo, saj je bil opravljen le narok z dne 3.7.2022) in bi bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno, bi lahko odločilo glede na stanje spisa (primerjaj drugi odstavek 282. člena ZPP). Izostanek z naroka ima lahko stroškovne posledice (primerjaj npr. prvi odstavek 282. člena in 156. člen ZPP), ne pa tudi takih posledic za predlagane dokaze.
Tožeča stranka res ne nasprotuje dejstvu, da je bilo vozilo vrnjeno, vendar pa bi do neupravičene pridobitve lahko prišlo le, če bi leasingodajalec tožeči stranki tudi že poplačal vse, tudi negativno vrednost.
Zavarovalnica pa zavarovancu ne more odreči izplačila zavarovalnine oziroma povračila škode, četudi bi se lahko poplačal tudi od zavarovalca. Zavarovanec je tisti, ki ima pravico izbrati, od koga bo zahteval izplačilo škode, edino on je tudi oseba, ki sme zahtevati izplačilo zavarovalnine ali odškodnine. Le če bi zavarovalnica dokazala, da je leasingodajalcu leasingojemalec poplačal vse, kar mora plačati po pogodbi o leasingu (vključno z manjvrednostjo vozila), bi bil lahko tak ugovor utemeljen. Do neupravičene pridobitve bi sicer lahko prišlo le v razmerju med tožečo stranko stranko in leasingojemalcem, pa še to po plačilu tako s strani leasingojemalca kot s strani zavarovalnice.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 149, 149/5, 224, 224/4, 396, 396/1-2. ZIZ člen 42, 42/3.
predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - prepozen predlog - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - vročilnica - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev (prim. 224. člen ZPP). Kljub temu lahko stranka dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena oziroma da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice, niso resnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencih je bilo dokazno breme, da konkretizirano izpodbijata pravilnost izpolnjene vročilnice in za svoje navedbe ponudita tudi dokaz, česar pa nista storila.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - sodna taksa - sprememba odločbe v škodo pritožnika
V skladu z določili 371. člena ZFPPIPP je potrebno celoten znesek, ki ostane po odštetju stroškov v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo posebne stečajne mase, izplačati ločitvenemu upniku.
Čeprav sodna taksa za razdelitev ni posebej navedena kot strošek posebne stečajne mase v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, vsekakor ne bremeni splošne stečajne mase in s tem navadnih upnikov, temveč gre za dolg posebne stečajne mase, na katero se nanaša. Z izpodbijanim sklepom se je odločalo le o pravici pritožnika do razdelitve. Zato v tem primeru prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP ne dopušča smiselne uporabe 359. člena ZPP, ko ne bi moglo višje sodišče upoštevati pravilnega zneska sodne takse, ki bremeni posebno razdelitveno maso, ki se deli po pravilih 371. člena ZFPPIPP v zvezi z 226. členom ZFPPIPP.
ustavitev postopka - doplačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - nepravilna referenca - pravica do sodnega varstva
Tožeča stranka je ob plačilu navedla (sicer nepravilno) referenco, kar pomeni, da se ni mogla zavedati, da mora predložiti ustrezno potrdilo, ker referenca ni pravilna. Zato glede na podatke, s katerimi v času odločanja razpolaga, višje sodišče o plačilu sodne takse ne dvomi. Stališče, po katerem bi bilo treba kljub pravočasnem plačilu sodne takse v obravnavanem sporu postopek ustaviti, ker tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila potrdila o plačilu zaradi napačne reference, bi v okoliščinah obravnavane zadeve po presoji višjega sodišča nesorazmerno poseglo v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
OZ člen 131.. URS člen 22.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - javna pohodna površina - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine
Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ogleda kot fotografij v spisu ugotovilo, da vdolbina asfalta na mestu padca tožnice obsega približno 100 cm x 90 cm, najgloblji del vdolbine je od nivoja preostale asfaltne površine nižji za 6,5 cm, razpoka pa je dolga približno 30 cm, široka približno 3 do 4 cm in visoka (zob) 2 cm, pri čemer je pločnik dovolj širok, da se po njem vzporedno sprehaja več ljudi, ter da je sporna vdolbina v smeri tožničine hoje že na daleč dobro vidna in opazna, če ni zakrita s parkiranim avtomobilom, kar pa ni bila. Stanje pločnika na mestu padca je bilo torej tožnici vidno in bi se lahko, če bi bila dovolj pozorna na stanje pločnika in na svojo hojo, ob normalni pazljivosti temu poškodovanemu delu pločnika tudi izognila (če ga ne bi mogla prestopiti), še posebej glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporen pločnik dovolj širok, da po njem vštric hodi več ljudi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057344
ZPP člen 7, 8, 13, 212, 216, 216/1, 253, 253/1, 254.. ZDSS-1 člen 21.. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/3.. ZDR člen 182, 182/1, 182/3.. ZDR-1 člen 177, 177/1, 177/3.. ZOR člen 192, 206, 206/1, 414, 414/1, 388.. OZ člen 171, 186, 186/1, 365, 395, 395/1.
Do kršitev pravil pravdnega postopka ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja (II Ips 29/2018). Predlog za zaslišanje izvedenca, ki je pred tem že podal jasno, popolno in razumljivo mnenje, v pravilnost katerega sodišče ne dvomi, mora biti torej obrazložen in konkretiziran. Ker toženec ni podal obrazloženih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenko zaslišati, kršitev določb postopka ni podana.
Naloga toženca kot skladiščnika je bila, da prevzame dostavljena sredstva za čiščenje in higieno (kamor se je uvrščalo tudi toaletni papir in papirnate brisače), s podpisom dobavnice pa je bil dolžan potrditi, da je bilo res dostavljenega toliko blaga, kot je navedeno na dobavnici. Ker je toženec potrjeval prejem papirja in brisač v (večjih) količinah, ki v resnici niso bile nikoli dobavljene, je (najmanj) opustil dolžno skrbnost, ki se je od njega kot delavca pričakovala. Toženčevo ravnanje odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca. S tem je ravnal (najmanj) hudo malomarno in tako tožeči stranki, ki je plačala te (nikoli dobavljene) količine blaga, povzročil škodo.
Izvajanja pritožbe v smeri, da obdolženi pri tem ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da je bankovec, ki ga je izročil trgovki A. A. ponarejen, je sodišče prve stopnje preizkusilo tudi na način, da se je na glavni obravnavi samo prepričalo, da inkriminirani bankovec od pravega 200,00 evrskega bankovca odstopa že na prvi pogled. Z ugotovitvami, se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče, saj je prvostopno sodišče vsa odločilna dejstva med seboj pravilno povezalo in posledično sprejelo povsem utemeljeni pravni in dejanski zaključek. Kaznivo dejanje je bilo namreč s tem, ko je obdolženi denar izročil prodajalki Trgovine S. dokončano ne glede na to, kako je A. A. v nadaljevanju ravnala. Okoliščina, ali je naprava inkriminirani bankovec zaznala s piskom ali ne, zatorej sploh ni merodajna. Tudi Vrhovno sodišče RS je v svojih odločbah že presodilo, da je kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 z izvršitveno obliko spravljanja ponarejenega denarja v obtok dokončano, ko storilec - imetnik ponarejenega denarja drugemu izroči ponarejeni denar kot plačilno sredstvo, s čimer ga spravi v obtok. Posledično pritožniki drugačne presoje obdolženčevega ravnanja ne morejo doseči.
OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninski zahtevek - sečnja in spravilo gozdnega drevja - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav - opustitev dolžnega ravnanja - vzrok nastanka škode - nepričakovan dogodek - višja sila - zavarovanje civilne odgovornosti - obstoj zavarovalnega kritja - celovita dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - dokazovanje z izvedencem
V primeru, da višja sila ne bo dokazana, bo ob ugotavljanju vzročne zveze med protipravnim ravnanjem drugo toženke in nastalo škodo upoštevalo, da je dokazovanje vzročne zveze (zlasti v primerih opustitev), ki je praviloma breme oškodovanca, že po naravi stvari težje, zato se tovrstni položaji v sodni praksi rešujejo s prevalitvijo dokaznega bremena na toženca ali pa z uporabo nižjega dokaznega standarda (pretežne verjetnosti).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - potrošniška kreditna pogodba - ugovor nevednosti
Ker dolžnici glede na skope upnikove trditve ne moreta vedeti, kaj zajema s strani upnika naveden skupni znesek in če so ustrezno upoštevana vsa njuna zatrjevana delna plačila, se do višine zatrjevanega dolga tudi ne moreta bolj konkretno opredeliti. Pri tem zaradi posebnosti postopka upniku niti ni bilo treba priložiti verodostojne listine, na katero se sklicuje, kar dodatno zmanjšuje možnosti dolžnic za obrazloženo ugovarjanje zatrjevanemu dolgu.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055969
ZIZ člen 27, 27/1, 215, 245b. OZ člen 385, 385/1, 385/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - alternativna obveznost - izbira med alternativnimi obveznostmi - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve
Upnik je z vložitvijo predloga za izvršbo z označbo predmeta, s katerim naj se obveznost izpolni, izčrpal svojo pravico izbire predmeta izvršbe, dolžnik pa ga je kot nesporno prav tako obvestil o svoji izbiri, da izpolni nedenarno terjatev, zato upnik nima upravičenja predlagati zavarovanja z namenom zavarovanja denarne terjatve po istem izvršilnem naslovu, kot je že predlagal izvršbo. Izvršilni naslov je v tem smislu, ker je obveznost postala enostavna, nedenarna, namreč že izčrpan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - COVID-19
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna izvesti posebnih analiz delovnih procesov, s katerimi bi dokazovala presežne delavce, saj pri toženi stranki ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev (po 98. do 107. členu ZDR-1). Tožena stranka je imela 1. 1. 2021 zaposlenih 132 delavcev, odpoved pa je dala 10 delavcem, zato ji določb ZDR-1 za odpoved večjemu številu delavcev (priprava programa presežnih delavcev) ni bilo treba upoštevati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 43, 53.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nevročitev pripravljalne vloge - pravica do izjave - protiustavnost zakonske določbe - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - razlogi za razveljavitev sodbe - dovozna pot - neprava stvarna služnost - gospodarska infrastruktura - dostop do omrežja električne energije - splošni skupni del - parkirišča - prekluzija navedb in dokazov - narava postopka - postopek po ZVEtL - dokončna ureditev razmerij med strankama - dopolnilni sklep - nejasen izrek
Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, če bi prvič obravnavalo navedbe in dokaze, ki so navedeni v nevročenih vlogah.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda procesnega dejanja - napaka pri vročanju sodnega pisanja - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda roka ali pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki (prvi odstavek 116. člena ZPP). Zato napak, za katere stranka trdi, da jih ni zagrešila sama, temveč nekdo drug, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tožena stranka v Odgovoru in v odgovoru na pritožbo trdi, da je napako pri vročanju zagrešil vročevalec, s tem smiselno zatrjuje, da je krivda za nevročitev na strani poštnega uslužbenca. Ker pa sodišče pisanja vroča po Pošti Slovenija (prvi odstavek 132. člena ZPP), se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca šteje kot nepravilno vročanje sodišča. Ne gre torej za zamudo roka iz razloga, ki se je pripetil stranki. Trditve o napakah pri vročitvah niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč takšne kršitve stranka lahko uveljavlja le v pritožbi zoper (morebitno) odločbo, s katero bi se njena pritožba zaradi neplačila sodne takse štela za umaknjeno.
Tožnik je zaprosil za tridnevno odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače zaradi aktivnega sodelovanja na športni prireditvi. To prošnjo je mogoče uvrstiti pod določbo dela 42. člena ZDDO "zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu", kot tudi pod njen del "zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost." Glede na navedeno je tožena stranka imela zadostno pravno podlago, da bi ugodila tožnikovi vlogi za odobritev njegovi odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila.
neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Ker obsojenka doslej ni pokazala prav nobene pripravljenosti, da se ji izrečena kazen šestih mesecev zapora izvrši na bolj human način z delom v splošno korist ter se celo na pozive probacijske enote ter prvega sodišča sploh ni odzivala, njene sedanje prošnje, da naj se ji da še zadnja možnost za opravo dela v splošno korist, tudi pritožbenega sodišča ne prepričajo v njihovo iskrenost.
Maksimalno trajanje odloga izvršbe je zakonsko omejeno, pri čemer je trajanje opredeljeno glede na razlog, ki je podlaga odloga izvršbe. Odlog je začasna rešitev, da se prepreči pretirana trdota takojšnje izvršbe, ne more pa postati dolgotrajna rešitev, saj bi s tem bila pretirano omejena upnikova pravica do učinkovite izvršbe.