Drugi odstavek 178. člena ZIZ določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. ZIZ torej določa datum, na katerega sodišče prve stopnje ugotovi tržno vrednost nepremičnine in ta datum ni odvisen od datuma izdaje sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti, kot navajata dolžnika v pritožbi, ampak od datuma, ko je cenilec opravil cenitev. Očitana bistvena kršitev določb postopka zato v obravnavani zadevi ni podana. Drži pritožbena navedba, da je bil izpodbijani sklep izdan skoraj dve leti kasneje, vendar glede na že obrazloženo to ne vpliva na datum, na katerega sodišče ugotovi tržno vrednost nepremičnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - krajši delovni čas - ravnatelj
Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 1. 6. 2014 določili, da ima ravnatelj (tožnik) po prenehanju mandata pravico do zaposlitve v zavodu, v katerem je bil ravnatelj, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede.
Toženka je bila dolžna tožniku po preteku njegovega mandata ponuditi le zaposlitev za delovni čas, kot je bil dogovorjen po tej pogodbi o zaposlitvi, torej s polnim delovnim časom. Obveznost zaposlitve s krajšim delovnim časom ne izhaja iz določbe osmega odstavka 109. člena ZOFVI, ki se nanaša na dopolnjevanje učne obveze v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno zvočno snemanje - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ker ob ugotovljenem dejanskem stanju ni dalo dovolj teže ugotovljenim okoliščinam na strani tožnika. Tožnik je dejanje priznal in tudi zatrdil, da gledano s časovne distance še sam ne razume, kako je lahko pristal na takšno izsiljevanje in se pustil tako zmanipulirati. Na delovnem mestu mu je bil ukraden mobilni telefon, kar je prijavil na policijo. Ko je to povedal v delovnem okolju, se je telefon nato znašel v prostorih delodajalca. V zvezi s temi dogodki je želel razgovor s kadrovsko službo, ki ga je tudi opravil. Zaradi izsiljevanja s strani neznane osebe pa je pogovor snemal in ga posredoval sodelavki. Kot je sam izpovedal, je bil v hudem stresu. Navedene okoliščine, predvsem odkrito priznanje in obžalovanje dogodka, po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo pozitivno prognozo glede tožnikovega nadaljnjega vedenja.
Senat (sodnik posameznik), ki odloča o ugovoru (opravlja materialni preizkus obtožnega akta), ugotavlja samo, ali iz obtožnega akta in spisov izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - COVID-19
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna izvesti posebnih analiz delovnih procesov, s katerimi bi dokazovala presežne delavce, saj pri toženi stranki ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev (po 98. do 107. členu ZDR-1). Tožena stranka je imela 1. 1. 2021 zaposlenih 132 delavcev, odpoved pa je dala 10 delavcem, zato ji določb ZDR-1 za odpoved večjemu številu delavcev (priprava programa presežnih delavcev) ni bilo treba upoštevati.
ZTLR člen 22, 24, 25, 26.. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - prizidek k zgradbi - nova stvar - vlaganja v tujo nepremičnino - prispevek zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna gradnja v času zakonske zveze
Z izgradnjo prizidka ter preureditvijo in priklučitvijo določenih prostorov v stari hiši k prizidku, je nastal nov in drugačen objekt. Pravdni stranki sta po medsebojnem dogovoru, s skupnim delom in sredstvi ustvarili novo stvar.
Izvedena vlaganja so privedla do stvarnopravnih posledic na celotni parceli št.1526/5 k.o. S.
ZPP člen 339, 339/2-8. ZFPPIPP člen 151, 151/3-2, 172, 172-3, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - omejitev dolžnikovih poslov - soglasje sodišča - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov
Pritožnik je dolžan navesti jasne in konkretne razloge, s katerimi utemeljuje pritožbo, kar pomeni, da je dolžan konkretizirati dokaze, ki naj bi jih sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo. Zgolj pavšalna navedba, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov (katerih, pritožnik ni pojasnil), za to ne zadostuje.
V primeru, ko je uspeh v postopku odvisen izključno od mnenja izvedenca oziroma kjer se predlog za zaslišanje nanaša na ugotovitev o ključnem spornem dejstvu, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti postavljenega zahtevka, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije.
ZIZ člen 7, 7/3, 38, 38/5, 52, 52/1, 52/3, 81, 81/3, 81/4, 82, 89, 91, 294b, 294b/1, 298č. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 38a, 38a/1, 38a/2, 60, 60/3, 71, 71/2, 72, 73, 73/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 16.
izvršba z rubežem premičnin - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes izvršitelja za pritožbo - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov
Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršitelj ne more veljavno prenesti na svoje pomočnike, ki za izvedbo teh opravil po ZIZ in Pravilniku niso pristojni.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - potrošniška kreditna pogodba - ugovor nevednosti
Ker dolžnici glede na skope upnikove trditve ne moreta vedeti, kaj zajema s strani upnika naveden skupni znesek in če so ustrezno upoštevana vsa njuna zatrjevana delna plačila, se do višine zatrjevanega dolga tudi ne moreta bolj konkretno opredeliti. Pri tem zaradi posebnosti postopka upniku niti ni bilo treba priložiti verodostojne listine, na katero se sklicuje, kar dodatno zmanjšuje možnosti dolžnic za obrazloženo ugovarjanje zatrjevanemu dolgu.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - sodna taksa - sprememba odločbe v škodo pritožnika
V skladu z določili 371. člena ZFPPIPP je potrebno celoten znesek, ki ostane po odštetju stroškov v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo posebne stečajne mase, izplačati ločitvenemu upniku.
Čeprav sodna taksa za razdelitev ni posebej navedena kot strošek posebne stečajne mase v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, vsekakor ne bremeni splošne stečajne mase in s tem navadnih upnikov, temveč gre za dolg posebne stečajne mase, na katero se nanaša. Z izpodbijanim sklepom se je odločalo le o pravici pritožnika do razdelitve. Zato v tem primeru prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP ne dopušča smiselne uporabe 359. člena ZPP, ko ne bi moglo višje sodišče upoštevati pravilnega zneska sodne takse, ki bremeni posebno razdelitveno maso, ki se deli po pravilih 371. člena ZFPPIPP v zvezi z 226. členom ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2, 172, 172/1.. KZ-1 člen 258.. ZPosS člen 2.. Pravilnik o računovodstvu (2009) člen 12, 27.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - poslovna skrivnost - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo ravnanje ne vsebuje oškodovalnega elementa (kršitev pravic, povzročene večje škode oziroma premoženjske škode), kar je eden od pomembnih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi iz 258. člena KZ-1.
Tožnikovo ravnanje sicer predstavlja kršitev delovnih obveznosti, saj je neutemeljeno zahteval podatke iz računovodstva za zasebne potrebe, vendar pa teža kršitve ne omogoča zaključka, da gre za hujšo kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 19, 19/1, 25, 25/1, 30, 30/1, 32, 32/2, 46, 46/1, 48. ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZS člen 104, 104-2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - odvetnik posameznik kot stranka v postopku - spor v zvezi z odvetniško storitvijo
Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic (prvi in drugi odstavek 1. člena ZOdv). Glede na takšno opredelitev odvetništva odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika, kot ga ureja Zakon o gospodarskih družbah. Odvetnik ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu, zato v primeru, če gre za pravdo, ki se vodi med odvetnikom in pravno osebo ter gre za razmerje iz opravljanja odvetnikove storitve, ne gre za gospodarski spor.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 43, 53.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nevročitev pripravljalne vloge - pravica do izjave - protiustavnost zakonske določbe - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - razlogi za razveljavitev sodbe - dovozna pot - neprava stvarna služnost - gospodarska infrastruktura - dostop do omrežja električne energije - splošni skupni del - parkirišča - prekluzija navedb in dokazov - narava postopka - postopek po ZVEtL - dokončna ureditev razmerij med strankama - dopolnilni sklep - nejasen izrek
Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče, če bi prvič obravnavalo navedbe in dokaze, ki so navedeni v nevročenih vlogah.
fikcija vročitve - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Na pravilnost vročitve ne vpliva dejstvo, da je pošta dolžnici odpovedala uporabo poštnega predala. Prav tako ni bistveno, da je bilo pisanje, ki je bilo dolžnici predhodno puščeno v poštnem predalu, po zaprtju poštnega predala vrnjeno sodišču. Vročitev sklepa o izvršbi je bila namreč pravilno opravljena že pred zaprtjem poštnega predala in je že takrat veljavno nastopila fikcija vročitve. Do odpovedi uporabe poštnega predala in vrnitve sklepa o izvršbi sodišču je namreč prišlo po izteku ugovornega roka, zaradi česar ravnanje pošte ni v ničemer vplivalo na možnost dolžnice, da bi se, če bi sledila svoji zakonski obveznosti redno prazniti poštni predal (prvi odstavek 139.b člena ZPP), s sklepom o izvršbi seznanila dovolj zgodaj, da bi zoper sklep o izvršbi lahko vložila pravočasen ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055795
ZPP člen 156, 282, 282/1, 282/2. OZ člen 190, 921, 943.
izplačilo zavarovalnine - izostanek tožeče stranke z naroka - zavrnitev dokaznih predlogov - posledice izostanka z naroka - neizvedba dokaza - predlog za postavitev izvedenca - neupravičena pridobitev - pomanjkljiva dokazna ocena
Zgolj zato, ker se tožeča stranka naroka za glavno obravnavo brez opravičila ni udeležila, sodišče v zakonu (ZPP) nima podlage za zavrnitev njenih dokaznih predlogov. Zgolj v primeru, da bi na kakem od prejšnjih narokov že izvedlo dokaze (takega naroka ni bilo, saj je bil opravljen le narok z dne 3.7.2022) in bi bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno, bi lahko odločilo glede na stanje spisa (primerjaj drugi odstavek 282. člena ZPP). Izostanek z naroka ima lahko stroškovne posledice (primerjaj npr. prvi odstavek 282. člena in 156. člen ZPP), ne pa tudi takih posledic za predlagane dokaze.
Tožeča stranka res ne nasprotuje dejstvu, da je bilo vozilo vrnjeno, vendar pa bi do neupravičene pridobitve lahko prišlo le, če bi leasingodajalec tožeči stranki tudi že poplačal vse, tudi negativno vrednost.
Zavarovalnica pa zavarovancu ne more odreči izplačila zavarovalnine oziroma povračila škode, četudi bi se lahko poplačal tudi od zavarovalca. Zavarovanec je tisti, ki ima pravico izbrati, od koga bo zahteval izplačilo škode, edino on je tudi oseba, ki sme zahtevati izplačilo zavarovalnine ali odškodnine. Le če bi zavarovalnica dokazala, da je leasingodajalcu leasingojemalec poplačal vse, kar mora plačati po pogodbi o leasingu (vključno z manjvrednostjo vozila), bi bil lahko tak ugovor utemeljen. Do neupravičene pridobitve bi sicer lahko prišlo le v razmerju med tožečo stranko stranko in leasingojemalcem, pa še to po plačilu tako s strani leasingojemalca kot s strani zavarovalnice.
Sodišče prve stopnje je glede na pravila pri izrekanju enotne kazni obsojencu izreklo maksimalno enotno kazen. Olajševalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje sicer ugotavlja in upošteva v izpodbijani sodbi, se tako pri odmeri kazni dejansko niso odrazile.
Rok trajanja ukrepa odvzema otroka staršem po četrtem odstavku 174. člena DZ je vezan na dan izdaje tega ukrepa, ne pa na dan dejanskega (predhodnega in začasnega) odvzema otroka.
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - služnost hoje in vožnje - vznemirjanje služnosti - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - navzočnost stranke - sprememba tožbe - nepopolno izvedensko mnenje - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
Iz izpovedb prič je jasno razvidno, da je zaradi namestitve betonskih stebrov in žice toženec oviran pri izvajanju služnosti. Zato je utemeljen tudi zahtevek na prepoved vznemirjanja služnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057344
ZPP člen 7, 8, 13, 212, 216, 216/1, 253, 253/1, 254.. ZDSS-1 člen 21.. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/3.. ZDR člen 182, 182/1, 182/3.. ZDR-1 člen 177, 177/1, 177/3.. ZOR člen 192, 206, 206/1, 414, 414/1, 388.. OZ člen 171, 186, 186/1, 365, 395, 395/1.
Do kršitev pravil pravdnega postopka ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja (II Ips 29/2018). Predlog za zaslišanje izvedenca, ki je pred tem že podal jasno, popolno in razumljivo mnenje, v pravilnost katerega sodišče ne dvomi, mora biti torej obrazložen in konkretiziran. Ker toženec ni podal obrazloženih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenko zaslišati, kršitev določb postopka ni podana.
Naloga toženca kot skladiščnika je bila, da prevzame dostavljena sredstva za čiščenje in higieno (kamor se je uvrščalo tudi toaletni papir in papirnate brisače), s podpisom dobavnice pa je bil dolžan potrditi, da je bilo res dostavljenega toliko blaga, kot je navedeno na dobavnici. Ker je toženec potrjeval prejem papirja in brisač v (večjih) količinah, ki v resnici niso bile nikoli dobavljene, je (najmanj) opustil dolžno skrbnost, ki se je od njega kot delavca pričakovala. Toženčevo ravnanje odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca. S tem je ravnal (najmanj) hudo malomarno in tako tožeči stranki, ki je plačala te (nikoli dobavljene) količine blaga, povzročil škodo.
OZ člen 131.. URS člen 22.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - javna pohodna površina - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine
Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ogleda kot fotografij v spisu ugotovilo, da vdolbina asfalta na mestu padca tožnice obsega približno 100 cm x 90 cm, najgloblji del vdolbine je od nivoja preostale asfaltne površine nižji za 6,5 cm, razpoka pa je dolga približno 30 cm, široka približno 3 do 4 cm in visoka (zob) 2 cm, pri čemer je pločnik dovolj širok, da se po njem vzporedno sprehaja več ljudi, ter da je sporna vdolbina v smeri tožničine hoje že na daleč dobro vidna in opazna, če ni zakrita s parkiranim avtomobilom, kar pa ni bila. Stanje pločnika na mestu padca je bilo torej tožnici vidno in bi se lahko, če bi bila dovolj pozorna na stanje pločnika in na svojo hojo, ob normalni pazljivosti temu poškodovanemu delu pločnika tudi izognila (če ga ne bi mogla prestopiti), še posebej glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporen pločnik dovolj širok, da po njem vštric hodi več ljudi.