Prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na stališča Vrhovnega sodišča, ki jih je zavzelo v zadevi VIII Ips 89/2019, zneske, ki so bili tožniku izplačani od 1. 9. 2019 do 30. 6. 2020 na podlagi civilnopravnega razmerja, pravilno poračunalo v razmerju do pripadajoče plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za ta čas (dodatek za delovno dobo, stroški prehrane in prevoza, regres za letni dopust). Ker je ugotovilo, da je na podlagi civilnopravnih pogodb prejel celo višje izplačilo, kot mu pripada iz naslova plačil iz delovnega razmerja, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo obveznosti, ki jih izpostavlja pritožba.
dopolnilni sklep - dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - povračilo stroškov odgovora na pritožbo - zahteva stranke za povrnitev stroškov - sklicevanje na stroškovnik
Po prvem odstavku 163. člena ZPP o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke. Iz tožničinega odgovora na pritožbo niti v enem stavku ne izhaja, da zahteva povračilo stroškov odgovora in kdo naj jih povrne. Na koncu vloge specificirani stroški v stroškovniku niso priglasitev stroškov v smislu posredovane zahteve za povračilo, kot to zmotno v predlogu meni tožnica. Zahteva mora biti podana nedvoumno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057599
ZDR-1 člen 126, 154, 200, 200/4.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 4, 4/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 4.
denarno nadomestilo - odmor med delovnim časom - Direktiva 2003/88/ES - izmensko delo
V spornem obdobju je bila narava dela neformalnega dežurnega na tajni dislocirani lokaciji takšna, da predvsem zaradi spremljanja monitorjev ni imel možnosti, da bi koristil odmor med delovnim časom niti v več krajših premorih, ki bi omogočili zagotovitev osnovnega namena odmora med delovnim časom, torej povrnitev delavčevih psihofizičnih sposobnosti. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da so si neformalni dežurni lahko privoščili največ pet minut odsotnosti z delovnega mesta, ta odsotnost pa je tudi po stališču vrhovnega sodišča (VIII Ips 54/2021 z dne 1. 2. 2022) prekratka, saj ne omogoča zagotovitve osnovnega namena odmora med delovnim časom.
stroški pravdnega postopka - uspeh stranke v postopku - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - uspeh po temelju in višini
Novejša sodna praksa je nenaklonjena drobljenju kriterija uspeha glede na temelj in glede na višino. Kot je Vrhovno sodišče Republike Slovenije poudarilo v zadevi II Ips 196/2016, ima vsak dajatveni zahtevek svojo podlago oziroma "temelj", zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00056802
OZ člen 419, 419/1.
pravni interes (pravna korist) za tožbo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - izplačilo dividende delničarjem
Tožeča stranka je bila na vložitev tožbe napotena z začasno odredbo, kjer je bilo tožeči stranki v III. točki izreka naloženo, da mora v 30 dneh zoper dolžnico (tukaj toženo stranko, op.) vložiti tožbo, s katero bo opravičila to odredbo, in sicer bodisi tožbo za ugotovitev bodisi tožbo za plačilo 46.607,64 EUR. Zato ne morejo držati navedbe tožene stranke o pomanjkanju pravnega interesa, saj ta izhaja iz začasne odredbe.
Nesporno je, da je tožeča stranka upravičena do dividend za delnice, saj je pravnomočno ugotovljeno, da je bila veriga pogodb o prenosu delnic nična in tožena stranka torej ni bila nikoli zakonita imetnica delnic.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožena stranka ni v pogodbenem odnosu s tožečo stranko. Za odstop terjatve se ne zahteva privolitev dolžnika, zato s takšnimi navedbami pritožba ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je, kot že navedeno, pravilno ugotovilo, da je prvi toženec vse do smrti B. B. in A. A. izpolnjeval s pogodbo o preužitku prevzete zaveze, zato ne drži, da sodišče prve stopnje takšnega pravnega posla že iz razloga neizpolnjevanja ne more in ne sme pustiti v veljavi. Ne drži niti, da je pogodba po drugi strani tudi nična zaradi nedopustnega in nemoralnega nagiba, saj da so pogodbene stranke vedele, da je premoženje, katerega so s pogodbo prenesli, nastalo v času zakonske zveze A. A. in B. B., s samimi sklenjenim poslom pa so želeli prikrajšati zakonite dediče, torej tožnico, in da gre za navidezni pravni posel, katerega v nobenem delu ni realiziral prvi toženec. Sodišče prve stopnje je namreč, kot že zgoraj obrazloženo, pravilno ugotovilo, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056204
OZ člen 122. ZTFI člen 159, 159/3.
prenos pogodbe - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - pasivna legitimacija - borzno posredniška družba - prenehanje opravljanja dejavnosti - dividenda - zagotavljanje zajamčene donosnosti - pogodba o upravljanju sredstev
Sklicevanje na letno kapitalizacijo oz. obrestno obrestovanje zajamčenega donosa ni utemeljeno. V obravnavanem primeru gre namreč za upravljanje sredstev z investiranjem v vrednostne papirje, ki lahko dajejo le donose (npr. dividende ali prodaja po višji ceni) in ne moremo govoriti o obrestovanju denarnega vložka, ker pri tem ne gre denarne depozite na banki, ki bi dajali obresti, niti za obresti kot nadomestilo za uporabo tujega denarnega zneska (pri posojilu ali kreditu). Ker gre pri zajamčenem donosu le za računsko kategorijo in s tem za abstraktni donos, ni podlage za to, da bi se kot tak pripisoval denarnemu vložku in se dalje obrestoval, saj bi vse to le fiktivno povečevalo denarni vložek tožeče stranke.
Izvedenka je v tretji dopolnitvi povedala, da v izvirnem mnenju pri izračunu zajamčenega donosa izplačil dividend ni upoštevala kot zmanjšanja glavnice in meni, da je tak način pravilnejši. Iz prvostopenjske sodbe ne izhaja zakaj sodišče mnenja izvedenke v tem delu ni upoštevalo. Iz povedanega namreč izhaja, da po mnenju izvedenke izplačil dividend ni mogoče upoštevati kot odbitne postavke pri izračunu zajamčenega donosa. Ker se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo in sodba o tem ne vsebuje razlogov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izplačilo dividend ne more zmanjševati vrednosti vplačane glavnice, saj dividende v bistvu predstavljajo le plod, ki ne more zmanjševati vrednosti "glavne stvari" (tj. delnic oz. denarnega vložka).
Zamudna sodba oziroma zamudni sklep temelji na neizpodbitni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi tožbeni zahtevek. Sodišče v takšnem postopku tako ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo, saj se v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056054
OZ člen 134, 178. ZPP člen 124, 212. URS člen 15, 34, 35, 39.
odstranitev objave - družbena omrežja - Facebook - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - prepovedni zahtevek - svoboda izražanja - javni interes - načelo kontradiktornosti - narekovanje na zapisnik - načelo ekonomičnosti - trditveno breme - nesubstanciran dokazni predlog - zavrnitev dokaznih predlogov
Neresnični javni očitki o storitvi kaznivih dejanj na račun vsakemu prepoznavne osebe so objektivno žaljivi. Škodujejo časti in ugledu prizadetega. Kršitelj se ne more sklicevati na ustavno zajamčeno svobodo izražanja, ker njen namen ni širjenje neresničnih vesti.
intenziteta in trajanje strahu - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izvedenke, ki jim je sodišče prve stopnje upravičeno sledilo, saj samo nima tovrstnega strokovnega znanja, ni moč slediti pritožnici, da primarnega strahu pri tožnici ni bilo, saj da se ni imela česa bati, saj tudi ni vedela, za kaj gre, in da že sama uporaba izvedenskega mnenja zadostuje, da se ugotovi, da primarnega strahu ni bilo. Ni sporno, da tožnica ni utrpela fizičnih poškodb. Neutemeljena pa je pritožbena trditev, da se tožnici ni zgodilo nič, saj je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da je tožnica ob škodnem dogodku utrpela blago stopnjo strahu.
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora upnik zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe.
odmera nagrade - odločanje o stroških pravdnega postopka
Tožena stranka zmotno meni, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo nagrado glede na prisojeni znesek odškodnine 4.050,00 EUR, saj take razlage izpodbijani sklep ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je, glede na to, da se je pri odmeri sklicevalo na OT, vrednost storitev določilo glede na vrednost spornega predmeta, ki je ves čas postopka znašala v denarju 5.600,00 EUR, v točkah pa se je zaradi zvišanja vrednosti točke, kot je obrazloženo v nadaljevanju, spremenila; posledično pa se je spremenila tudi vrednost storitve (prišlo je do znižanja števila točk za opravljeno storitev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056494
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-4. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 10.
zamudna sodba - vložitev vloge pri napačnem sodišču - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - prepozen odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - skupno premoženje zakoncev
Okrožno sodišče v Ljubljani je odgovor na tožbo prejelo po poteku roka, toženka pa zatrjuje, da je prišlo do očitne pomote s tem, ko je odgovor poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani in ne Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ker je imela toženka pooblaščenca, pomote ni mogoče pripisati njeni nevednosti, torej pride v poštev le očitna pomota vložnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je sodna praksa ta pravni pojem že konkretizirala ter se izrekla, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču ali pošlje na napačno sodišče. Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče drug postopek, ni takšna razlikovalna okoliščina, da sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče ne bi upoštevali zgoraj navedene sodne prakse.
stroški pravdnega postopka - stroški delno že plačani - zavlačevanje postopka - zakrivljeni pravdni stroški
Nasprotni udeleženec neutemeljeno vztraja, da bi sodišče po odločitvi VS RS II Ips 52/2015 s 5. 5. 2016 do izdaje delnega sklepa N 395/2016 s 14. 1. 2019 moralo izhajati iz vrednosti spora 163.079 EUR, po tem datumu pa iz vrednosti 93.188 EUR. Sodišče je namreč vse do sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1022/2019 s 5. 6. 2019 postopek (pa čeprav ločeno) vodilo glede celotnega zneska odškodnine v višini 256.267 EUR.
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da predlagateljici ne pripada povračilo za stroške nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga. Predlagateljica je na zastoje v postopku večkrat opozarjala, zato so pritožbene trditve, da je sama odgovorna za dolgotrajnost postopka, nekorektne. Uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev, ki sta jih v postopku vlagala oba udeleženca, ni mogoče šteti kot krivdno povzročenega zastoja v postopku.
Toženka je kot najemnica stanovanja po četrtem odstavku 24. člena SZ-1 dolžnica vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe. Ta toženkina obveznost pa ni nastala šele s prejemom računa ali opomina posameznega dobavitelja, pač pa že z dobavo in porabo električne oziroma toplotne energije. Kako je imela toženka v spornem obdobju urejeno dostavo poštnih pošiljk, nima nobenega vpliva na njeno obveznost, zato je odveč njen očitek tožniku, da naj bi ji z odstranitvijo poštnega nabiralnika onemogočil prejemanje računov. Za odločitev o odpovedi najemnega razmerja, ki je posledica toženkinega neplačevanja obratovalnih stroškov, je bistveno, da toženki ni uspelo dokazati, da je bil kakšen od spornih računov neutemeljeno izdan ali da ga je toženka plačala, preden je to kot subsidiarni dolžnik storil tožnik.
misija - slovenska vojska - dokazna ocena - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izpovedi tožnika in prič o tem, kaj je obsegalo njegovo vsakodnevno delo od ponedeljka do sobote (delo na terenu običajno do 17.00, 18.00 ure, nato pisanje poročil za tekoči dan, priprava in oddaja povelja romunskemu poveljniku za naslednji dan, spremljanje odprtih virov v večernih urah ...) in kaj ob nedeljah, ko je opravljal delo v delovnih prostorih v bazi (ažuriranje dokumentov, priprava tedenskega poročila, priprava tedenskega načrta dela za prihodnji teden, ki ga je bilo treba oddati romunskemu poveljniku, priprava na ponedeljkovo nalogo in sicer izdaja povelja, ki ga je bilo treba oddati romunskemu poveljniku, pregled opreme in vozila, komunikacija z virom in nadrejenimi, spremljanje odprtih virov ...). Upoštevajoč tudi njihove izpovedi o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je toženka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058103
KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2.. ZKP člen 369, 369/4.
odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzema predmetov - lastništvo predmeta - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno obtoženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Res je sicer, kar navaja pritožnik, da je v določbi prvega odstavka 73. člena KZ-1 navedeno, da se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem vzeti, če so storilčeva last, res pa je tudi, da je v drugem odstavku iste določbe navedeno, da se smejo predmeti iz prvega odstavka 73. člena ZKP vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi in da pravica drugih terjati od storilca odškodnino s tem ni prizadeta. V času odločanja oz. izreka prvostopenjske sodbe, v kateri je vsebovana tudi odločba o odvzemu predmetov sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnega podatka o tem, da bi zaseženi telefon ne bil obtoženčeva last, pa tudi sicer iz vsebine zapisnika o zasegu predmetov z dne 10.11.2021 (list. štev. 17) izhaja, da obtoženec na zapisnik o zasegu ni imel nobenih pripomb, lastništvu telefona pa ni osporaval niti v poznejših fazah postopka. Po določbi četrtega odstavka 369. člena ZKP sme sicer pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Pritožnik tega v svoji pritožbi ne stori, zato so njegove pritožbene navedbe neupoštevne.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057324
ZDR-1 člen 142, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53, 53/2.. ZPP člen 7.
misija - slovenska vojska - neizrabljen tedenski počitek - razpravno načelo - pripravljenost za delo - Direktiva 2003/88/ES
Tožnik v pritožbi pravila reda in obnašanja na misiji zmotno povezuje s pojmom delovnega časa, posledično pa se neutemeljeno sklicuje na zadeve Sodišča EU (C‑303/98, C‑151/02, C-398/01, C-14/04, C‑518/15), ki se ne nanašajo na režim, ki ga zahteva služenje v vojaških enotah na misiji, ampak na pripravljenost in dosegljivost delavcev v času dežurstva ipd.
Omejitve, povezane z režimom dela in bivanja na misiji, same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Pod pravila reda in obnašanja je treba šteti tudi nemožnost izhoda iz vojaške baze, dolžnost udeležbe pri dviganju državne zastave in postroju, skrb za skupne prostore baze, oddajanje umazanih oblačil v pranje in prevzemanje čistih oblačil ter prevzemanje pitne vode, ne glede na to, da je tožnik oblačila in vodo prevzemal tudi za sopripadnike in poveljstvo, ne le zase.