pogodba o delu - sprejem ponudbe - kršitev pogodbe - ponudba izdelave projektne dokumentacije - idejne rešitve - izdelava projektne dokumentacije - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - potrebna ravnanja pri ponudbi - varstvo pred požarom - elaborat protipožarne zaščite
Če je tožena stranka pripravila izvedbeni načrt za vrata v prostore hostla zaradi izvedbe del in je pri tem vedela, da tožeča stranka ni naročila elaborata požarne varnosti, ni logično, da v izvedbenem načrtu ni navedla lesenih vrat brez protipožarne zaščite le kot opcijske rešitve. Pri tem je bistveno, da je vedela, da se bodo dela začela na podlagi njenih izvedbenih načrtov, potreben projekt za izvedbo del (PZI) pa bo izdelan naknadno.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da se sodišče prve stopnje pri presoji zatrjevane škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zato, ker je izvajalec del upošteval predvidene rešitve tožene stranke, ki pa niso bile strokovno podprte z vidika potrebne protipožarne zaščite, ni opredelilo do zatrjevane kršitve sklenjene pogodbe še v tej smeri. Pritožbeno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ne najde podlage za zavrnitev pritožbenih trditev tožeče stranke, ki vztraja pri stališču, da je tožena stranka tožečo stranko zavedla, da so elaborati opcijski. Če po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka ni bila dolžna predvideti vsake posamezne sobe hostla kot samostojnega požarnega sektorja zato, ker tožeča stranka ni naročila elaborata protipožarne varnosti, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ni obvestila, da je elaborat protipožarne varnosti zanjo potreben že za izdelavo načrta izvedbe del.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov, kakršna sta tožeča in tožena stranka, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
Sodišče prve stopnje je podalo poglobljeno in prepričljivo dokazno oceno o tem, zakaj je bolj verjeti izpovedbam prič v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, kakor njihovim izpovedbam na glavni obravnavi.
stroški pravdnega postopka - uspeh stranke v postopku - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - uspeh po temelju in višini
Novejša sodna praksa je nenaklonjena drobljenju kriterija uspeha glede na temelj in glede na višino. Kot je Vrhovno sodišče Republike Slovenije poudarilo v zadevi II Ips 196/2016, ima vsak dajatveni zahtevek svojo podlago oziroma "temelj", zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
Zamudna sodba oziroma zamudni sklep temelji na neizpodbitni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi tožbeni zahtevek. Sodišče v takšnem postopku tako ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. O nasprotovanju pa ni mogoče govoriti, če dokazi tožbenih zatrjevanj ne potrjujejo, saj se v tožbi navedena dejstva štejejo za priznana in se njihova resničnost ne preverja.
vrnitev v prejšnje stanje - zaslišanje priče - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb - vročitev družinskemu članu
Tretji odstavek 142. člena ZPP v povezavi s 140. členom ZPP v primeru nedosegljivosti naslovnika dopušča vročitev odraslemu članu gospodinjstva, ki je pisanje dolžan sprejeti.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno in upravičeno usmerjalo izpovedbi s svojimi vprašanji, kar je tudi njegova naloga (298. člen ZPP), s tem pa je tudi upoštevalo, da zaslišuje starejši osebi.
PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057335
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZGD-1 člen 337, 337/3, 387, 528, 528/1, 528/4, 590, 590/2, 590/2-1.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice do novih delnic - osnova za izračun deleža glasovalnih pravic - namen zavarovanja z začasno odredbo - obstoj drugega sodnega varstva - registrska zapora - neprimeren način za dosego namena zavarovanja
Začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve se izda le, če je verjetno izkazana terjatev in če je hkrati podana katera od v drugem odstavku 272. člena ZIZ alternativno postavljenih predpostavk. Pri tem je omejitev za začasno zavarovanje zahtevka določena v prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče ne sme izdati odredbe, s katero ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve. Povedano še drugače, sodišče sme uporabiti le tako obliko zavarovanja terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja. Presojo o tem, ali je predlagana oblika zavarovanja ustrezna, je mogoče opraviti na podlagi primerjave med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve, zavarovanju katere je predlagana oblika zavarovanja namenjena. Gre za materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe in če tega tožeča stranka ne izpolni, je sodišče ne more izdati.
Glede na trditve, ki so jih tožeče stranke podale, je terjatev tožečih strank, ki jo skušajo zavarovati z izdajo začasne odredbe v tem, da se toženi stranki prepove izvršitev sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 o izključitvi manjšinskih delničarjev. Vendar pa imajo manjšinski delničarji varstvo pred vpisom takega sklepa že zagotovljeno s t.i. registrsko zaporo.
Tožeče stranke so torej že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine z dne 23. 12. 2021 dosegle namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne morejo doseči ponovno.
ZJU člen 17.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2.. ZSPJS člen 17a, 17a/7.
preizkus ocene dela - razveljavitev sodbe - kriteriji - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, pri kateri je presojalo le način odločanja komisije za preizkus ocene in pri tem očitno upoštevalo tudi dogovor o ocenjevanju z oceno odlično. Takšen dogovor ni dopusten in ne more predstavljati podlage za ocenjevanje, sodišče prve stopnje ga pri presoji tožničine ocene ne bi smelo upoštevati (če bi ga ugotovilo), kot tudi ne bi smelo upoštevati, kako je potekalo ocenjevanje in kako je bil ocenjen tožničin sodelavec. Za tožnico oziroma presojo njene ocene je bistveno (le), kako je opravljala delo v ocenjevalnem obdobju, posamezni kriteriji so predpisani z ZSPJS in uredbo. V okviru sodnega varstva, ki ga določa sedmi odstavek 17.a člena ZSPJS, sodišče preizkusi oceno po vsebini. Tako bi moralo v okviru navedb strank ravnati sodišče prve stopnje, pri tem pa upoštevati še, da je na tožnici dokazno breme za njene navedbe, da ocena prav dobro ni zakonita, ker je delo opravljala odlično, torej visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.
Pritožnica nima prav, da utemeljen sum temelji izključno na posrednih dokazih. Sodišče prve stopnje je natančno nanizalo dejstva in okoliščine, ki tudi glede obdolženega kažejo, da je utemeljeno sumljiv, da je v sostorilstvu s soobdolžencema storil kaznivo dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056494
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-4. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 10.
zamudna sodba - vložitev vloge pri napačnem sodišču - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - prepozen odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - skupno premoženje zakoncev
Okrožno sodišče v Ljubljani je odgovor na tožbo prejelo po poteku roka, toženka pa zatrjuje, da je prišlo do očitne pomote s tem, ko je odgovor poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani in ne Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ker je imela toženka pooblaščenca, pomote ni mogoče pripisati njeni nevednosti, torej pride v poštev le očitna pomota vložnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je sodna praksa ta pravni pojem že konkretizirala ter se izrekla, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču ali pošlje na napačno sodišče. Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče drug postopek, ni takšna razlikovalna okoliščina, da sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče ne bi upoštevali zgoraj navedene sodne prakse.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057599
ZDR-1 člen 126, 154, 200, 200/4.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 4, 4/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 4.
denarno nadomestilo - odmor med delovnim časom - Direktiva 2003/88/ES - izmensko delo
V spornem obdobju je bila narava dela neformalnega dežurnega na tajni dislocirani lokaciji takšna, da predvsem zaradi spremljanja monitorjev ni imel možnosti, da bi koristil odmor med delovnim časom niti v več krajših premorih, ki bi omogočili zagotovitev osnovnega namena odmora med delovnim časom, torej povrnitev delavčevih psihofizičnih sposobnosti. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da so si neformalni dežurni lahko privoščili največ pet minut odsotnosti z delovnega mesta, ta odsotnost pa je tudi po stališču vrhovnega sodišča (VIII Ips 54/2021 z dne 1. 2. 2022) prekratka, saj ne omogoča zagotovitve osnovnega namena odmora med delovnim časom.
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora upnik zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe.
odmera nagrade - odločanje o stroških pravdnega postopka
Tožena stranka zmotno meni, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo nagrado glede na prisojeni znesek odškodnine 4.050,00 EUR, saj take razlage izpodbijani sklep ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je, glede na to, da se je pri odmeri sklicevalo na OT, vrednost storitev določilo glede na vrednost spornega predmeta, ki je ves čas postopka znašala v denarju 5.600,00 EUR, v točkah pa se je zaradi zvišanja vrednosti točke, kot je obrazloženo v nadaljevanju, spremenila; posledično pa se je spremenila tudi vrednost storitve (prišlo je do znižanja števila točk za opravljeno storitev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056873
ZPP člen 243, 355.
škodni dogodek - mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - zdrs na spolzkih tleh - mokra tla v bazenski garderobi - običajne lastnosti - predvidljiva posledica - opozorilne table - denarna odškodnina - objektivna in krivdna odgovornost - potrebna skrbnost - redno vzdrževanje - zdraviliška dejavnost - potrebno strokovno znanje - izvedba dokaza z izvedencem - neizvedba dokaznega predloga
Mokrota na tleh v garderobi kopališča je vsekakor okoliščina, ki jo je lahko predvideti. Gre za običajen pojav in ne za povečano nevarnost, ki je ob ustrezni skrbnosti in z razumnimi ukrepi ne bi bilo mogoče obvladati.
Tožnica se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da se toženka ukvarja z zdraviliško dejavnostjo, kar od nje terja še posebno skrbnost. Tožnica namreč v času škodnega dogodka ni bila na zdravljenju pri toženki.
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/2, 382, 382/1, 383, 383/4, 384. ZPP člen 337.
postopek osebnega stečaja - predlagatelj postopka - dolžnik - začetek postopka - insolventnost - namen postopka - dovoljena pritožbena novota
Ker dolžnica v svoji pritožbi sedaj trdi, da je znotraj roka za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, njen še edini preostali upnik bil poplačan, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre ob takih okoliščinah primera za dovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, ki po presoji pritožbenega sodišča lahko vpliva na vprašanje insolventnosti dolžnice, dolžnica ni mogla brez svoje krivde navesti prej v postopku.
Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.
Glede na vsebino in obseg je "Pripravljalno vlogo 2" mogoče šteti za kratek dopis. V njem je navedeno le, da je bila tožnica 9. 4. 2021 na psihiatričnem pregledu, priložen je medicinski izvid in predlagano, da se ga predloži izvedenskemu organu. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP vloge zagotovo ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo med postopkom iz 2. tč. 15. tarifne številke OT, temveč kvečjemu za kratek dopis po 4. točki 39. tarifne številke OT ter priznati 20 točk, kot podrejeno predlaga pritožba. Enako velja za vlogo z dne 17. 6. 2021.
Iz zapisnika o opravljenem prvem naroku izhaja, da se je narok začel ob 9.30 uri in zaključil ob 10.07 uri. Narok je torej trajal 37 minut. V tem primeru ni bilo podlage za priznanje 50 točk, saj bi moral narok trajati več kot eno uro. Urnina v višini 50 točk se namreč skladno s prvim odstavkom 6. člena OT prizna le za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, kar pa v tej zadevi ni bilo podano.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 54.
premičninska izvršba - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - delno plačilo dolga
Ob tem ko iz določbe 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) izhaja, da če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti, pri čemer v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti, se pritožbena zatrjevanja, da Pravilnika ni mogoče razlagati na način, da izvršitelj v primeru, ko ne opravlja neposrednega izvršilnega dejanja, do plačila za prevzem gotovine od dolžnika ni upravičen, izkažejo za neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056231
ZPP člen 258, 261. OZ člen 83.
zaslišanje strank - vabilo za zaslišanje - vročanje po pooblaščencu - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - neizpolnitev pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - spreminjanje navedb
Če je stranka pravilno povabljena na zaslišanje in se vabilu ne odzove, je sodišču ni treba zaslišati (258. člen ZPP). Glede na vse navedeno je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in je odločilo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo.