neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - plačilo uporabnine - pasivna legitimacija družbe - neposredni uporabnik
Iz pisne korespondence med strankami z dne 24. 4. 2018 izhaja, da je g. B. B. kot prokurist tožene stranke komuniciral v njenem imenu, saj je uporabljal uradni e-naslov tožene stranke in izražanje v pisanju je v prvi osebi množine (... smo opravili razgovor ..., vas prosimo ... itd.), kar gotovo kaže na to, da ne gre za komunikacijo fizične osebe z nasprotno stranko.
Če bi šlo za komunikacijo med fizično osebo, g. B. B., in tožečo stranko, bi bila uporabljena prve oseba ednine, brez omenjanja družbe in brez oznak tožene stranke kot gospodarske družbe, predvsem pa bi bil uporabljen navaden papir brez glave tožene stranke. Samo dejstvo, ki ga zatrjuje tožena stranka, da ni pasivno legitimirana zaradi tega, ker naj bi bile v spornih prostorih osebne stvari g. B. B., pa ni relevantno, saj so v prostorih pravnih oseb lahko tudi stvari fizičnih oseb. To je stvar notranjih razmerij v gospodarski družbi.
Dolžnica svojih trditev, da ne obstoji terjatev hipotekarnega upnika, ki bo poplačana pred upnikom tega postopka, ni uspela izkazati, saj je hipoteka v zemljiški knjigi pri predmetni nepremičnini vknjižena za terjatev, ki ne temelji na izvršilnem naslovu, na podlagi katerega teče predmetni izvršilni postopek.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Fikcija vročitve nastopi že s potekom zadnjega, petnajstega dne od puščenega obvestila, o nastopu fikcije vročitve pa je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku obvestila o prispelem pismu. Vrhovno sodišče RS je v dne 14. 1. 2015 sprejetem načelnem pravnem mnenju, ki mu sledi tudi sodna praksa, zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritožniku pravilno pojasnilo, da se v skladu s petim odstavkom 18. člena ZST-1 vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela sodbe.
V času vložitve ugovora zoper plačilni nalog dne 29. 11. 2021 procesni roki niso bili prekinjeni, saj je predsednik Vrhovnega sodišča 27. 5. 2020 odredil preklic odredbe z dne 13. 3. 2020 o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83. člena ZS, na katero se sklicuje pritožnik. Poleg navedenega je prvo sodišče toženčev pravočasen ugovor zoper plačilni nalog obravnavalo in o njem odločalo, zato ni jasno, kam cilja pritožba glede opozarjanja na tek procesnih rokov v času epidemije nalezljive bolezni Covid-19.
pravica do vdovske pokojnine - razveza zakonske zveze - kumulativna izpolnitev pogojev - neprava obnova postopka
Priznanje pravice do preživnine s sodno odločbo in uživanje preživnine do smrti zavarovanca sta pogoja, ki sta v 54. členu ZPIZ-2 določena kumulativno. Ko eden izmed pogojev ni izpolnjen, pravica do vdovske pokojnine ne more biti priznana. Ker tožnica do smrti zavarovanca nikoli ni bila uživalka preživnine, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. To velja ne glede na to, da je zavarovanec pred izdajo sodne odločbe o upravičenosti do preživnine po nepreskrbljenem zakoncu umrl.
ZFPPIPP člen 383, 383b, 383b/1, 384, 384/2, 384/6.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - preverjanje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - nesodelovanje stečajnega dolžnika - slabo zdravstveno stanje dolžnika - psihično stanje - skrbnik za poseben primer
V prvem postopku za odpust obveznosti v odgovoru na ugovor (PD 75) pritožnica ni navajala slabega zdravstvenega stanja, niti tega ne, da je dementna, pač pa le, da je starejša oseba in da zato ni odgovarjala upravitelju, kar pa ne more biti upravičen razlog za neodzivnost, če ji ni odvzeta poslovna sposobnost, sploh glede na to, da pa je sama predlagala postopek odpusta obveznosti in da ima ves čas postopka pooblaščenca.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - načelo hitrosti postopka - hitrost postopka zavarovanja
Stiki so pred nedavnim pravnomočno urejeni in tečejo, koristi mladoletnega sina pravdnih strank pa sodišča od leta 2013 praktično neprestano preverjajo v različnih postopkih. Ker so družinska razmerja spremenljiva, zgoraj opisano še ne pomeni, da stikov ni mogoče ponovno (začasno) urejati. Vseeno pa to ne pomeni, da pravnomočnost v teh zadevah nima nikakršnega pomena in je mogoče o družinskih vprašanjih neprestano in vsakokrat drugače odločati. Za ponovno odločanje morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji - odločilne okoliščine se morajo (pravno) pomembno spremeniti.
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče res ravnati hitro, a pri tem tudi upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe oceni, da ponujene trditve in predloženi dokazi ne utemeljujejo dejanskega sklepa o ogroženosti otrokove koristi (ali kot v tem primeru, ko trditev o ogroženosti otrokove koristi v predlogu sploh ni), pa ni pravno utemeljenega razloga za izjemno hitenje z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - procesna predpostavka - domneva umika ugovora
Ker je bil dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor pravnomočno zavržen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks v celoti.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 236, 236/2-2, 236/2-3, 236/5.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka - predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačevanjem plač delavcem - neizpodbojna domneva insolventnosti
V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka.
Takšna zavestna odločitev obsojenca, da kazni hišnega zapora ne bo izvrševal na naslovu stalnega prebivališča, pa kaže na namen obsojenca izigrati sistem hišnega zapora, zaradi česar so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je obsojenec zlorabil zaupanje, ki mu ga je sodišče podelilo z ugoditvijo njegovi prošnji za izvršitev kazni s hišnim zaporom.
sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - popravni sklep - izrek sklepa - očitna pisna pomota sodišča
Pritožbena izvajanja, da je z izpodbijanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ko je v popravnem sklepu navedlo, da se prizna ločitvena pravica v višini 39.682,78 EUR, ne držijo. Sodišče prve stopnje je v prvotnem sklepu z dne 26. 1. 2022 v izrek povzelo končni seznam preizkušenih terjatev. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila sporna terjatev v njem navedena in niti dolžnica niti upnik zoper njo nista ugovarjala, torej očitno vsebinskih ugovorov zoper njo nista imela. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je pri (ne)zapisu zneska 39.682,78 EUR šlo za očitno pomoto sodišča prve stopnje, ko iz končnega seznama preizkušenih terjatev pomotoma ni prepisalo ločitvene pravice v višini 39.682,78 EUR.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - neuveljavljanje sodnega varstva - dokončna odločba
Ker je izkazano, da tožnik ni izčrpal predsodnega pravnega varstva, ni podane procesne predpostavke za meritorno sojenje kot pravilno ugotavlja sodišče, ki je tožbo zaradi navedenega razloga ob uporabi določil 274. člena ZPP v zvezi s 75. členom ZDSS-1 zavrglo.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost - politična stranka - objektivni in subjektivni pogoj - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožena stranka kot politična stranka ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni politične stranke.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 6, 6/1, 6/1-e, 7, 7/1, 7/1-a, 17, 17/2, 20.
mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni tovorni list (CMR) - odškodnina - izguba blaga
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o neustrezni dokumentaciji je po mnenju pritožbenega sodišča za presojo odgovornosti treba uporabiti določbi 6. in 7. člena CMR Konvencije o vsebini tovornega lista. Prvi odstavek 6. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati tovorni list (CMR pogodba). Pod točko e) je navedeno, da mora tovorni list vsebovati tudi kraj in naslov prejemnika. Če je podatek o kraju in naslovu prejemnika nepravilen in neustrezen, za vse stroške, izgubo in škodo, ki jo pretrpi prevoznik zaradi tega, odgovarja pošiljatelj. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da blago šteje za izgubljeno, tovorni list (CMR pogodba) pa ne vsebuje ustreznih podatkov v skladu s 6. členom CMR Konvencije, je v skladu s točko a) prvega odstavka 7. člena za izgubo odgovoren pošiljatelj in ne prevoznik.
ZD člen 29, 32, 46, 58, 163, 176, 176/1.. ZNP-1 člen 34.. ZPP člen 127, 127/4, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - pravica do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Čeprav se zdi, da so v zapuščinskem postopku možnosti navajanja novih dejstev relativno široke, natančnejša razlaga drugih določb kaže, da obstajajo tudi omejitve. Najbolj splošna izhaja iz logičnega argumenta narave stvari, kajti sodiščem ne morejo biti znane okoliščine povsem osebne narave, ki jih dedič povezuje z določbami 32. in 29. člena ZD. Tako za institut izločitve v korist potomcev (32. člen ZD) in vračunanja daril (46. člen do 58. člen ZD) že sam ZD določa, da se o teh pravnih podlagah odloča le na njihovo "zahtevo", ne pa po uradni dolžnosti. Zato je razumno tudi nadaljnje sklepanje, da morajo dediči v teh primerih navajati okoliščine, šele potem lahko o tem odločajo sodišča. Takšne določbe vsebuje tako ZNP-1 (34. člen, ki se pa v tem primeru ne more uporabiti), predvsem pa ZPP, ki v 337. členu takšno možnost dopušča, a ne neomejeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00055739
ZPND člen 19, 22a.. ZPP člen 8.
preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode - dokazna ocena - nasilje v družini - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - trajanje ukrepa - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Pritožba zmotno meni, da predlagateljica in tudi mladoletni otroki, ki so bili ob psihičnem in fizičnem nasilju prisotni, niso bili žrtve nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca.
Res je, da 210. člen ZIZ, pod pogojem da dolžnik takšen predlog vloži v roku 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, določa pravico dolžnika, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, da kot najemnik v tej hiši oziroma stanovanju stanuje še tri leta od dneva prodaje in se nastanku takšnega najemnega razmerja kupec ne more upreti.
Vendar pa je treba pri presoji dolžnikove pravice do najema v primerih, ko je predmet prodaje le solastniški delež dolžnika na stanovanjski hiši in kupec na zadevni nepremičnini posledično pridobi le solastniški delež, upoštevati tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki urejajo solastnino (tj. 65. do 67. člen SPZ). Določba prvega odstavka 210. člena ZIZ, ki ustanavlja najemno razmerje med dolžnikom in kupcem v izvršbi prodane stanovanjske hiše, učinkuje le v razmerju do kupca, ne pa tudi v razmerju do drugih solastnikov. Navedena določba tako lahko ustanovi najemno razmerje le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše, ne more pa poseči v upravičenja, ki jih ima drugi solastnik.
Da bi dolžnika po prodaji njima solastnih deležev na nepremični na javni dražbi pridobila pravico stanovati v zadevni stanovanjski hiši kot najemnika, tako ne zadošča zgolj izpolnitev pogojev iz 210. člena ZIZ (pravočasna podaja predloga, neobstoj okoliščin iz četrtega odstavka 210. člena ZIZ), ampak bi moralo biti izkazano tudi soglasje drugega solastnika. Obstoj takega soglasja pa v predmetnem postopku niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni bil zatrjevan.
Bančna garancija je bila neupravičeno unovčena, ker je tožeča stranka pristopila k reševanju reklamacije, si ves čas prizadevala rešiti reklamacijo v sodelovanju s toženo stranko, odkriti vzrok za napako v delovanju optičnega vodnika, ki v času reševanja reklamacije ni bil znan in je toženi stranki še pred iztekom veljavnosti obstoječe bančne garancije tudi izročila dne 24. 12. 2014 podaljšano bančno garancijo do dne 4. 6. 2015. Tožena stranka pa je bančno garancijo kljub temu unovčila zaradi bližajočega se poteka njene veljave, izgube zaupanja v tožečo stranko, slabega likvidnostnega položaja tožeče stranke in zaščite lastnih poslovnih interesov, kar pa seveda ni namen tega instituta zavarovanja in je ravno takšno ravnanje tožene stranke v nasprotju s 5. in 7. členom Obligacijskega zakonika.
sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - ustavitev postopka
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ponovilo pojasnilo iz naloga za plačilo sodne takse, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Na posledice neplačila sodne takse (prim. drugi odstavek 105.a člena ZPP) je bila tožena stranka prav tako opozorjena že v nalogu za plačilo sodne takse.