CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055950
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOZP člen 31. OZ člen 964.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalno kritje - zavarovalna vsota (limit) - izčrpanje zavarovalne vsote
Dolžnik je uveljavljal opozicijski razlog prenehanja terjatve, saj je navedel, da je njegova obveznost prenehala z izčrpanjem zavarovalnega kritja, do česar je prišlo že po pravnomočnosti izvršilnega naslova, zato tega v pravdnem postopku ni mogel uveljavljati.
Zavarovalno kritje je že po samem zakonu omejeno z zavarovalno vsoto oziroma zavarovalnim limitom, do zatrjevanega prenehanja terjatve s počrpanjem zavarovalnega kritja pa se sodišče ni opredelilo in tudi ni presodilo, ali gre za dejstva, ki bi jih dolžnik lahko že uveljavljal v pravdi ali ne.
ZFPPIPP člen 383, 383b, 383b/1, 384, 384/2, 384/6.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - preverjanje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - nesodelovanje stečajnega dolžnika - slabo zdravstveno stanje dolžnika - psihično stanje - skrbnik za poseben primer
V prvem postopku za odpust obveznosti v odgovoru na ugovor (PD 75) pritožnica ni navajala slabega zdravstvenega stanja, niti tega ne, da je dementna, pač pa le, da je starejša oseba in da zato ni odgovarjala upravitelju, kar pa ne more biti upravičen razlog za neodzivnost, če ji ni odvzeta poslovna sposobnost, sploh glede na to, da pa je sama predlagala postopek odpusta obveznosti in da ima ves čas postopka pooblaščenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00058931
ZIZ člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - kršitev pravice do kontradiktornosti
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da obravnava in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča. Kadar se sodišče vsebinsko ne opredeli do navedb strank, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, krši stranki pravico do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo upnica ob zgoraj navedenem obrazloženo in utemeljeno uveljavlja. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).
pravica do vdovske pokojnine - razveza zakonske zveze - kumulativna izpolnitev pogojev - neprava obnova postopka
Priznanje pravice do preživnine s sodno odločbo in uživanje preživnine do smrti zavarovanca sta pogoja, ki sta v 54. členu ZPIZ-2 določena kumulativno. Ko eden izmed pogojev ni izpolnjen, pravica do vdovske pokojnine ne more biti priznana. Ker tožnica do smrti zavarovanca nikoli ni bila uživalka preživnine, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. To velja ne glede na to, da je zavarovanec pred izdajo sodne odločbe o upravičenosti do preživnine po nepreskrbljenem zakoncu umrl.
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 6, 9, 29, 29/1, 29/1-7.
poškodba pri delu - varstvo in zdravje pri delu - odgovornost delodajalca - vzročna zveza
Tožnici je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da prav vsaka morebitna kršitev s strani delodajalca še ne pomeni pravno relevantne vzročne zveze za obstoj odškodninske odgovornosti, in še, da nobeno delo ne more biti 100% varno. Seveda bi toženka lahko (izdelala pisna navodila za privijanje prav vsakega spoja in za dostop do prav vsakega spoja posebej) ter delavca pri vseh enostavnih opravilih neumorno nadzorovala, a ji česa takšnega veljavna zakonodaja iz varstva pri delu ne nalaga.
Izpodbijana sodba ne temelji na zaključku o prevalitvi odgovornosti s strani toženke na delavca, kar naj bi izhajalo iz ocene tveganja. Tudi ne temelji na presoji, da morajo za svojo varnost v celoti poskrbeti delavci in da toženki ni bilo potrebno v tej smeri ničesar storiti, ampak na ustreznem tehtanju med odgovornostjo samega delavca za svojo varnost in med obveznostmi toženke za zagotavljanje delavčeve varnosti in zdravja pri delu.
Dolžnica svojih trditev, da ne obstoji terjatev hipotekarnega upnika, ki bo poplačana pred upnikom tega postopka, ni uspela izkazati, saj je hipoteka v zemljiški knjigi pri predmetni nepremičnini vknjižena za terjatev, ki ne temelji na izvršilnem naslovu, na podlagi katerega teče predmetni izvršilni postopek.
ZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Fikcija vročitve nastopi že s potekom zadnjega, petnajstega dne od puščenega obvestila, o nastopu fikcije vročitve pa je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku obvestila o prispelem pismu. Vrhovno sodišče RS je v dne 14. 1. 2015 sprejetem načelnem pravnem mnenju, ki mu sledi tudi sodna praksa, zavzelo stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po katerem se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika.
Bančna garancija je bila neupravičeno unovčena, ker je tožeča stranka pristopila k reševanju reklamacije, si ves čas prizadevala rešiti reklamacijo v sodelovanju s toženo stranko, odkriti vzrok za napako v delovanju optičnega vodnika, ki v času reševanja reklamacije ni bil znan in je toženi stranki še pred iztekom veljavnosti obstoječe bančne garancije tudi izročila dne 24. 12. 2014 podaljšano bančno garancijo do dne 4. 6. 2015. Tožena stranka pa je bančno garancijo kljub temu unovčila zaradi bližajočega se poteka njene veljave, izgube zaupanja v tožečo stranko, slabega likvidnostnega položaja tožeče stranke in zaščite lastnih poslovnih interesov, kar pa seveda ni namen tega instituta zavarovanja in je ravno takšno ravnanje tožene stranke v nasprotju s 5. in 7. členom Obligacijskega zakonika.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 6, 6/1, 6/1-e, 7, 7/1, 7/1-a, 17, 17/2, 20.
mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni tovorni list (CMR) - odškodnina - izguba blaga
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o neustrezni dokumentaciji je po mnenju pritožbenega sodišča za presojo odgovornosti treba uporabiti določbi 6. in 7. člena CMR Konvencije o vsebini tovornega lista. Prvi odstavek 6. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati tovorni list (CMR pogodba). Pod točko e) je navedeno, da mora tovorni list vsebovati tudi kraj in naslov prejemnika. Če je podatek o kraju in naslovu prejemnika nepravilen in neustrezen, za vse stroške, izgubo in škodo, ki jo pretrpi prevoznik zaradi tega, odgovarja pošiljatelj. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da blago šteje za izgubljeno, tovorni list (CMR pogodba) pa ne vsebuje ustreznih podatkov v skladu s 6. členom CMR Konvencije, je v skladu s točko a) prvega odstavka 7. člena za izgubo odgovoren pošiljatelj in ne prevoznik.
obrazloženost ugovora - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Povzete dolžnikove ugovorne trditve tako predstavljajo zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku niti ni potrebno predlagati dokazov, saj se dokazno breme prevali na upnika.
V tej zadevi tožena stranka ni nosilka javnih pooblastil in torej tudi ni izdana odločba v okviru izvajanja javnih pooblastil, ki bi jo izpodbijal tožnik. Ko gre za spor o pravicah iz sistema socialne varnosti se namreč odloča po posebnih upravnih postopkih z upravno odločbo, ki jo v okviru izvrševanja z zakonom podeljenih javnih pooblastil izda posamezni pristojni nosilec iz sistema socialne varnosti. Povsem jasno je, da tožnik kot delavec od svojega delodajalca (tožene stranke) zahteva, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (vključitev v poklicno zavarovanje ter plačilo prispevkov). Gre torej za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
Iz zapisnika o opravljenem prvem naroku izhaja, da se je narok začel ob 9.30 uri in zaključil ob 10.07 uri. Narok je torej trajal 37 minut. V tem primeru ni bilo podlage za priznanje 50 točk, saj bi moral narok trajati več kot eno uro. Urnina v višini 50 točk se namreč skladno s prvim odstavkom 6. člena OT prizna le za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, kar pa v tej zadevi ni bilo podano.
prenos lastninske pravice - določitev nujne poti - prepoved zlorabe
Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. Ali je v tako postavljene okvire mogoče umestiti tudi prenos lastninske pravice na parceli št. 423/1 na predlagateljico in s tem vzročno-posledično povezan predlog za določitev nujne poti v obravnavani zadevi, pa bo stališče primorano zavzeti prvostopenjsko sodišče, saj se do navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi v izpodbijanem sklepu ni argumentirano opredelilo.
Glede na vsebino in obseg je "Pripravljalno vlogo 2" mogoče šteti za kratek dopis. V njem je navedeno le, da je bila tožnica 9. 4. 2021 na psihiatričnem pregledu, priložen je medicinski izvid in predlagano, da se ga predloži izvedenskemu organu. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP vloge zagotovo ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo med postopkom iz 2. tč. 15. tarifne številke OT, temveč kvečjemu za kratek dopis po 4. točki 39. tarifne številke OT ter priznati 20 točk, kot podrejeno predlaga pritožba. Enako velja za vlogo z dne 17. 6. 2021.
sklep o stroških - pravnomočnost odločitve o stroških - nekonkretizirana pritožba
Pritožbene navedbe, s katerimi se toženec zavzema za oprostitev plačila pravdnih stroškov, so neutemeljene, saj je bilo o njegovi dolžnosti plačila pravdnih stroškov že pravnomočno odločeno.
ZD člen 29, 32, 46, 58, 163, 176, 176/1.. ZNP-1 člen 34.. ZPP člen 127, 127/4, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - pravica do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Čeprav se zdi, da so v zapuščinskem postopku možnosti navajanja novih dejstev relativno široke, natančnejša razlaga drugih določb kaže, da obstajajo tudi omejitve. Najbolj splošna izhaja iz logičnega argumenta narave stvari, kajti sodiščem ne morejo biti znane okoliščine povsem osebne narave, ki jih dedič povezuje z določbami 32. in 29. člena ZD. Tako za institut izločitve v korist potomcev (32. člen ZD) in vračunanja daril (46. člen do 58. člen ZD) že sam ZD določa, da se o teh pravnih podlagah odloča le na njihovo "zahtevo", ne pa po uradni dolžnosti. Zato je razumno tudi nadaljnje sklepanje, da morajo dediči v teh primerih navajati okoliščine, šele potem lahko o tem odločajo sodišča. Takšne določbe vsebuje tako ZNP-1 (34. člen, ki se pa v tem primeru ne more uporabiti), predvsem pa ZPP, ki v 337. členu takšno možnost dopušča, a ne neomejeno.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve
Glede samega trajanja ukrepa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedencu dr. C., saj je izvedenec obrazloženo pojasnil, da je šele po tem času mogoče pričakovati tolikšno izboljšanje pri NU, da bi lahko bila izvedljiva nadzorovana obravnava.
Glede na dejstvo, da stalni nadzor nad jemanjem zdravil pri NU že poteka v Psihiatrični bolnišnici A., je tako po oceni sodišča druge stopnje, potrebno čas šestih mesecev šteti od takrat, ko je NU dejansko izrazil željo, da ne želi prostovoljno bivati oziroma se zdraviti, saj je od takrat dalje nesporno, da NU v Psihiatrični bolnišnici A. ne biva prostovoljno.